POROČILO SELEKTORJA 5. BIENALA USTANOVE LUTKOVNIH USTVARJALCEV SLOVENIJE
Prav je, da ob oddaji selektorskega predloga programa 5. bienala ULUS pred našim petkovim srečanjem na kratko utemeljim izbor in s tem vsaj delno predstavim svoj pogled na slovensko lutkovno ustvarjalnost zadnjih dveh let.
Na poziv k prijavam ULUS na 5. bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije se je prijavilo rekordnih 49 predstav, premierno uprizorjenih med 1. majem 2007 in 30. aprilom 2009. Po nekaj naknadnih odjavah jih je v konkurenci ostalo 39, od tega z dovoljenjem Ustanove 2 predstavi, ki sta bili premierno uprizorjeni pred 1. majem 2007. 35 predstav sem si ogledala v živo, 4 pa na DVD posnetkih.
V času intenzivnega spremljanja slovenske lutkovne ustvarjalnosti sem si zaradi širšega vpogleda v to izjemno široko umetniško področje ogledala tudi več predstav in dogodkov, ki se na poziv k prijavam niso odzvale, predvsem zaradi možnosti primerjalne analize predstav, širše ocene stanja na tem področju in nenazadnje v skrbi za tiste predstave, ki iz različnih razlogov niso bile prijavljene v selekcijo in bi lahko bile po krivici spregledane.
Moja vodila pri izboru festivalskega programa so bila – naj jih zvedem na bistvo – konsistentnost predstav, njihova celovitost, izvirnost in izpovedna moč. Ob tem sem bila vseskozi pozorna do raznovrstnih lutkovnih praks, njihovih različnih estetik in poetik. Ob precejšnji žanrski pestrosti, ki smo ji trenutno priče v slovenskem lutkovnem prostoru in ki sem jo vsaj delno poskušala ujeti v izbor najkvalitetnejših in umetniško najbolj prepričljivih, se je opazno število predstav razveseljivo podalo v raziskave samega lutkovnega medija. Nadalje se zdi, da počasi, a zanesljivo narašča tudi število predstav, namenjenih mladini in odraslemu občinstvu, in da raste kvaliteta produkcije, kar je nedvomno spodbudno za nadaljnji razvoj lutkovnega medija nasploh. A k temu je treba takoj dodati, da z vsemi formati predstav, njihovimi produkcijskimi pogoji, cilji in standardi vendarle ne smemo biti zadovoljni in da vodilo visokih uprizoritvenih standardov med našimi lutkovnimi ustvarjalci ni vselej samoumevno. V tem smislu slovenska lutkovna ustvarjalnost ponuja še ogromno rezerve, tudi umetniškega potenciala, ki bi se z nekaj več tveganja, ambicioznosti in poguma zagotovo obrestoval – za to pa bi bilo potrebno iznajti tudi nekaj sistemskih rešitev.
Po ogledu dobršnega dela produkcije zadnjih dveh let sem se glede na nesporno kakovost precejšnjega dela prijavljenih predstav in glede na raznolikost njihovih odlik po posvetu z Ireno Rajh Kunaver in po tehtnem premisleku odločila delno zaobiti priporočena pravila festivala (8 do 10 predstav v tekmovalnem ter 4 do 5 predstav v spremljevalnem programu) in izbrane predstave uvrstila v en sam – tekmovalni program. V izbor šestnajstih uprizoritev sem po lastni presoji uvrstila tudi neprijavljeni projekt, in sicer lutkovno instalacijo, za katero sem prepričana, da je enako kot ostalih petnajst projektov (in najbrž še kakšen več, pa po logiki prijav in selekcije žal ni mogel biti uvrščen v program letošnjega bienala) s svojo sugestivnostjo nedvomno zaznamoval slovensko lutkovno prizorišče minulih dveh let.
Pred vami je torej nov izbor kakovostnih poudarkov slovenske lutkovne produkcije zadnjih dveh let. Ob vsej različnosti v lutkovnih žanrih, tehnikah, izrazih in estetikah jih druži bistveno – vse izbrane predstave so narejene z visoko stopnjo odgovornosti in jih odlikuje veliko spoštovanje do lutk in njihovega občinstva.
Hvala vam za zaupanje.
Amelia Kraigher,
selektorica 5. bienala ULUS
