FOKUS_APP
PLESALKA
KDO: SUJATA GOEL
KDAJ: 18. 04. / 35 min / ŠB Plesalka, ki izstopi iz svojega telesa, se sooči z lastno podobo in s klinično natančnostjo zarisuje telesno in duševno vedenje, beleži prednosti, razpoloženja, geste, navade, naučene in priučene gibalne vzorce.
Performerka, ki se obravnava kot podatek, kot niz informacij, ki jih je mogoče manipulirati in preurejati, da privzamejo nove pomene.
In kako umetnica občuti to okrepljeno samozavedanje?
Goelijeva predstavi svoj izmišljeni značaj v 3 prizorih skozi skoraj mitično podobo stalno spreminjajoče se punčke: od polomljene do lepe, plešoče, osamljene – dokler znova ne ponikne v spečo nevidnost.
KDAJ / KJE
18. 04. / 19:00 /
ŠB / F
ŠE
Sujata Goel je izšolana tako v klasičnem bharatanatyamu kot v sodobnem plesu. Po diplomi je sodelovala z avantgardno koreografinjo Padmini Chettur, se izpopolnjevala na bruseljskem P.A.R.T.S-u in kot rezidenčna umetnica v belgijskem WP Zimmerju ustvarila
Lady;
Disco Dancer in
Nightlife.
Plesalka je nastala med raziskovalno-ustvarjalno rezidenco v indijskem Adishaktiju.
video+
KOLOFON
koreografija, izvedba: Sujata Goel; glasba: Andrew Chalk - Over the Edges 2 & 3; oblikovanje svetlobe: Seok Hui Yap; kostumografija: Tabasheer Zutshi
HIDRAVLIčNI VIBRATOR
KDO: GEUMHYUNG JEONG
KDAJ: 18. 04. / 60 min / ŠB Ne najbolj vsakdanje predavanje o iskanju predmeta poželenja se prelevi v metapredstavo dejansko ustvarjenega dela. Ko nam razlaga svoje razmerje z bagrom, govori Jeongova pravzaprav o svoji preteklosti, tako da ne vemo prav dobro, ali nam umetnica pojasnjuje delo ali se nam izpoveduje junakinja iz dela.
Zabrisana, ugank polna predstava, ki vsekakor pritegne.
KDAJ / KJE
18. 04. / 20:00 /
ŠB / F
ŠE
Korejska umetnica
Geumhyung Jeong (pre)izprašuje razmerje med človeškim telesom in rečmi v njegovi okolici. Vsakdanji predmeti, ki si jih izbere, skrivnostno zaživijo v precej zahtevni, izzivalni interakciji z njenim telesom. S svojim bogatim plesnim in koreografskim vedenjem ustvarja edinstvene, pozornost vzbujajoče performanse, v katerih se lutkarske, plesne in odrske veščine povežejo v očarljivo koreografijo duhá in telesa.
+
SMRT PLESALKE OB DROGU + MAčO PLES
KDO: EISA JOCSON
KDAJ: 18. - 19. 04. / 50 min / ŠB Smrt plesalke ob drogu prevprašuje naše gledanje tega, kar si mislimo, da gledamo. Napeljuje nas k razmisleku o tem, kar vidimo: žensko, ki pleše ob drogu. In k preverbi pojmov, kot so voajerizem in zadržanost, ranljivost in nasilje, seksualnost in moč.
Mačo ples izvajajo mladeniči v nočnih klubih po naročilu tako moških kot ženskih strank. S svojskim gibalnim besediščem in telesnostjo je najbrž tipičen za Filipine. Gre za socialo motivirano zapeljevanje, ki moškost izkorišča kot »naravni kapital«.
Mačo ples je solo ženske, ki izvede mačo ples, torej se prelevi v mačo plesalca. S tem izziva naše dojemanje seksualnosti in preizprašuje spol kot sredstvo družbene mobilnosti.
KDAJ / KJE
18. 04. / 21:30 /
ŠB / FOKUS_OTVORITEV
19. 04. / 18:00 /
ŠB / F
ŠE
Filipinska plesalka ob drogu in vizualna umetnica
Eisa Jocson raziskuje pojme družbenega spola, politike telesa in razmerja moči. S prepletom plesnega in vizualnega izrazja postavlja nasproti seksualnost in moč, vojerizem in zadržanost, ranljivost in onečaščenje.
video+
KOLOFON
Smrt plesalke_ zamisel, koreografija, izvedba: Eisa Jocson; inštrukcije, dramaturško svetovanje: Rasa Alksnyte; glasba: Dusty Springfield - I Just Don’t Know What to Do with Myself; narejeno za: In Transit 2011, HKW Berlin; podpora: Nadine, Bruselj
Mačo ples_ zamisel, koreografija, izvedba: Eisa Jocson; inštruktor: Rasa Alksnyte; dramaturško svetovanje: Arco Renz; glasba: Lina Lapelyte; oblikovanje svetlobe: Jan Maertens; koproducent: Workspacebrussels Beursschouwburg; podpora: Wpzimmer
SAMO JAZ SEM, KAšLJAM
KDO: ZAN YAMASHITA
KDAJ: 19. 04. / 50 min / ŠB »Nekega dne sem po vaji obstal in zaznal, da moje telo diha, da izmenjaje vdihuje in izdihuje. Takrat sem se ravno mučil s snovanjem novega plesa in prešinilo me je, da bi napravil dialog med g. Vdihom in g. Izdihom, da bi ustvaril delo o človeškem telesu.«
Napotki za dihanje in citati iz proste haiku poezije Hosaija Ozakija polnijo platno, istočasno pa jih v živo, telesno tolmači Zan.
Bridka, na trenutke šegava predstava o osamljenosti, zvesti spremljevalki sodobnih meščanov.
KDAJ / KJE
19. 04. / 19:00 /
ŠB / F
ŠE
Po študiju sodobnega in klasičnega plesa se je
Zan Yamashita pridružil priznani kjotski skupini Monochrome Circus. Prvo koreografijo,
Music, je ustvaril za festival ALTY Buyoh 1993, nato pa se razvijal v projektih in predstavah, kot so trilogija
It Is Written There; Invisible Man; It’s Just Me Coughing; Daikouzui. Je dobitnik nagrade kjotskega gledališča (2004) in štipendije fundacije Saison (2011, 2012). Živi in dela v Osaki.
video+
ROKE PO YANGONU + OBRAZ IN PRSTI
KDO: MOE SATT
KDAJ: 19. 04. / 20 min / ŠB Roke so video, nastal, ko je kamera sledila gibom rok ljudi po burmanskem mestu Yangon. Delo poudarja prirojene gibe rok, ki kot da so neodvisne, osvobojene ukazov svojih lastnikov, prej sestavni del dejavnosti, ki jih izvajajo.
Obraz in prsti so raziskava izraznih zmožnosti in dvoumnosti kretenj lastnih rok. Satt nam pokaže tudi osem svojih najljubših gibov rok. V tišini in od blizu nam z govorico telesa poda občutke, ko se ne moreš svobodno izražati ...
KDAJ / KJE
19. 04. / 20:00 /
ŠB / F
ŠE
Burmanski vizualni umetnik in performer
Moe Satt je tudi ustanovitelj in organizator mednarodnega festivala scenskih umetnosti Onstran pritiska (Beyond Pressure) v Yangonu. Kot umetnik je začel dejavno delovati po končanem študiju naravoslovja in zoologije tako v domovini kot širši soseščini (JV Azija, Oceanija, Kitajska, Japonska) in tudi v zahodnih državah (Britanija, Poljska, Liechenstein, Kanada). Glavno sredstvo umetniškega izražanja so mu roke.
GEJ ROMEO
KDO: DANIEL KOK
KDAJ: 19. - 20. 04. / 60 min / CD-DDP »Kaj pa če mislim dobesedno, ko rečem, da delam na odnosu s publiko? Kaj pa če vsakemu pogledam v oči in vas vse prepoznam, ko se z odra zazrem v publiko? Kaj pa če sva bila intimna, še preden me prideš gledat na mojo predstavo?«
Na gayromeo.com se je Kok dogovoril za 50 zmenkov v 75 dneh, preživetih na relaciji Berlin–Tokio–Ljubljana. Na vsakem zmenku je zaprosil za spominek, v zameno pa povabil na predstavo, v kateri podarja svoj ples.
V angleškem jeziku.
KDAJ / KJE
19. 04. / 21:00 /
CD-DDP / F
20. 04. / 19:00 /
CD-DDP / F
ŠE
Singapurski plesalec, koreograf in vizualni umetnik
Daniel Kok je nase opozoril že s svojim prvim delom
Q&A (premiera na singapurskem Arts Festivalu 2009, gostovanje v Edinburghu, Lizboni, Hong Kongu, Berlinu, na Dunaju, v Bangkoku in Jokohami).
Gej Romeo je bil prvič izveden na Tokijskem festivalu 2012, žirija platforme Perspektivni umetniki pa ga je uvrstila med tri najboljše predstave. Do danes je Kok ustvaril še
Hokkaido in
The Cheerleader, z vso gorečnostjo se posveča tudi plesanju ob drogu.
video+
KOLOFON
zamisel, koreografija, izvedba: Daniel Kok; dramaturgija: Jorge Gonçalves; tehnično vodenje, oblikovanje svetlobe: Yap Seok Hui; glasba: Yellow Sky (1995), Ellen Allien
POJEM: PLESNA FIKCIJA
KDO: KA FAI CHOY
KDAJ: 20. 04. / 50 min / CD-KD »Reuprizoritev« koreografij plesnih legend, kot sta Pina Bausch in Tatsumi Hijikata. Digitalizirano bogastvo gibov iz zgodovine plesa na odru, v živo poustvarja eno samo telo, katerega premike digitalno stimulirajo video in forme, predvajane na platnu. Celotna predstava je rezultat (ne)skladnega sodelovanja novih tehnologij in telesne govorice plesa v smeri novega ustvarjalnega izrazja.
V angleškem jeziku.
KDAJ / KJE
20. 04. / 20:30 /
CD-KD / F
ŠE
Umetnik, performer, spekulativni oblikovalec
Choy Ka Fai išče navdih pri zgodovinskih pripovedih in futurističnih spekulacijah, kot raziskovalec pa pogosto izhaja iz želje po razumevanju stanj človeškega telesa: spominov, vplivov in pojmovne fantazije. Svoje zamisli spaja v zapletene zgodbe na presečišču umetnosti, oblikovanja in tehnologije. Choy se je že predstavljal po številnih umetniških prestolnicah sveta, kot so New York, Moskva, Tokio, Berlin, Singapur, Jeruzalem ...
video+
TRDNA.STANJA
KDO: KOBALT WORKS / ARCO RENZ
KDAJ: 22. 04. / 60 min / KŠ Renz ob pomoči dveh plesnih solov (Eko Supriyanto in Melanie Lane) raziskuje javansko tradicionalno kulturo in »drugost«, njuno sobivanje, vplivanje, prepletanje.
»Drugost« pomeni vsakršen zunanji vpliv, posebno pozornost pa namenja učinku svetovne pop kulture, njeni strategiji »zabave in užitka« ter vsiljenim prostorsko-časovnim predstavam. Vse te vplive prevede v »abstraktno« dramaturgijo, zasnovano na treh temeljnih plesnih elementih: času, prostoru, telesni energiji.
KDAJ / KJE
22. 04. / 21:00 /
KŠ / F
ŠE
Ustanovitelj bruseljske skupine Kobalt Works,
Arco Renz, pogosto sodeluje z azijskimi umetniki in izvajalci. Njegove predstave so vzajemna igra gibanja, svetlobe in zvoka. Segajo onkraj čistega formalnega plesa in izražajo prefinjen ekspresionizem, ki ga lahko umestimo nekam med nemške ekspresionistične filme iz dvajsetih let 20. stoletja ter tradicionalne vzhodnjaške plesne in gledališke oblike.
Eko Supriyanto je eden najbolj odprtih in večplastnih sodobnih umetnikov v Indoneziji. Osvojil je klasični javanski ples, koreografiral za Petra Sellarsa, se pridružil Madonni na svetovni turneji Drowned, postal profesor za ples na priznani ISI Surakarta in ustvaril svojo sodobnoplesno skupino v indonezijskem mestu Solo.
Melanie Lane, diplomantka Zahodne avstralske akademije za uprizoritvene umetnosti, rezidenčna umetnica berlinskega Dock 11, sodelavka številnih evropskih skupin in umetnikov. Pričujoči solo temelji na pridobljeni zahodni izobrazbi v klasičnih plesih in njenih javanskih koreninah.
video KOLOFON
umetniško vodstvo: Arco Renz; koreografija: Arco Renz; sodelujeta: Eko Supriyanto, Melanie Lane; ples: Eko Supriyanto, Melanie Lane; scenografija: Lawrence Malstaff; glasba: Marc Appart; oblikovanje svetlobe: Jan Maertens; umetniško sodelovanje: Melanie Lane; foto: Jean-Luc Tanghe
PRENAšANJE
KDO: AKUMANOSHIRUSHI/KIGUCHI NORIYUKI
KDAJ: 22. 04. / MUSM-P Performans, ki zahteva dejavno udeležbo vseh nas in ki se dokončno zasnuje na sami lokaciji - v našem primeru na ploščadi pred Muzejem moderne umetnosti.
Bistven del performansa je skupinski prenos objekta na zanj predvideno lokacijo - v našem primeru Muzej sodobne umetnosti. Udeleženci bomo na polno preizkusili svojo vzdržljivost in razumnost, hkrati pa uživali v radostih skupnega uspeha.
»Lahko bi rekel, da odrski gib ponavadi določajo besede – bodisi režiserjevi napotki bodisi scenarij. Prepričan pa sem, da našega gibanja ne določajo le besede. Kaj se zgodi, če morate izjemno velik in zapleten predmet umestiti v določen prostor? Lahko rečemo, da sta `scenarij` performansa v tem primeru teža in oblika predmeta?«
KDAJ / KJE
22. 04. / 16:30 /
MUSM-P / F
carryin01_eng.pdf
carryin02_eng.pdf
carryin03_eng.pdf
carryin04_eng.pdf
ŠE
Noriyuki Kiguchi (1975, Japonska), po osnovni izobrazbi arhitekt, ustanovitelj skupine
Akuma No Shirushi. Njegovo gledališko delo temelji na klasičnem repertoarju, v katerega vnaša sodobne družbene teme, lastne izkušnje in poudarja lastnosti samega prizorišča. S performansi pa ustvarja praznična, drzna prizorišča, ki zaobjamejo celoten ambient, saj brišejo meje med občinstvom in performerji.
blog si-hr turablog ch tura
KOLOFON
režija: Noriyuki Kiguchi; arh. zasnova in scenografija: Takuma Ishikawa; grafično oblikovanje: Yasuwo Miyamura; izvedba: Ayumu Kamio; izvedba, petje, kostumi: Takaaki Yamamuro; organizacija: Takio Okamura, Kao Kanamori , Yuko Tanabe
sodelujoče institucije: MG, MGML, SEM, Bunker / Stara mestna elektrarna – Elektro Ljubljana, Drugo more (hr)
podpora: Fundacija Saison