Opozorilni znaki demence

Pozabljanje

Vsakdo lahko včasih pozabi kje ima ključe, pozabi zakleniti vrata ali pozabi ključe v zaklenjenih vratih. Nekateri ljudje kar pogosto pozabijo dežnik na vlaku ali denarnico v trgovini, zlasti kadar so zamišljeni, utrujeni ali zelo obremenjeni. Povsem normalno je, da občasno pozabimo na dogovorjeni sestanek, telefonsko številko ali ime znanca, ki ga nekaj časa nismo srečali. Ne moremo se spomniti datuma srečanja z znancem, čeprav se dogodka samega ali določenih lastnosti ključne osebe dobro spomnimo. Želenih stvari se lahko spomnimo v drugih okoliščinah, čez določen čas ali ob ustrezni pomoči. Značilno je, da se za razliko od Alzheimerjeve bolezni, težave tekom več let ne stopnjujejo pomembno in tako ne zmanjšujejo opazno uspešnosti posameznika. Tovrstne težave so najbolj izražene pri tistih, ki so intelektualno manj aktivni, največjo negotovost pa povzročajo tistim, ki so intelektualno aktivnejši.

Ljudje z demenco ne le pozabijo na dežnik na vlaku, temveč tudi to, da so se z vlakom sploh peljali. Ne vedo, kaj bi počeli s ključi. Ne le da pozabijo kaj so jedli za zajtrk, ki je bil pred eno uro, temveč tudi to, da so zajtrkovali. Ker pozabljajo sprotne dogodke, se radi pogovarjajo o dogodkih iz mlajših življenskih obdobij, ki se jih vsaj v začetku bolezni še dobro spomijo. Za pozabljeno denarnico domnevajo, da je bila ukradena. Različne predmete tudi shranijo na povsem neustreznem mestu: likalnik v hladilnik, ročno uro v posodo za sladkor ali smeti v koš za perilo. Pozabljajo tudi imena svojcev s katerimi se pogosteje srečujejo ali pa jih zamenjajo med seboj. Ljudje z demenco, kakršna je Alzheimerjeva bolezen si novih podatkov ne zapomnijo, pogosteje pozabljajo in se tudi čez čas ne spomnijo potrebnih podatkov. Težave so tako pogoste, da onemogočajo samostojno življenje.

Težave pri dnevnih aktivnostih

Ljudem, ki so zelo zaposleni lahko od časa do časa uide katero izmed običajnih opravil. Gospodinja pripravi ob družinskem prazniku zelenjavno prilogo na katero pozabi in jo postreže ob koncu obeda. Pomotoma lahko sladka kavo s soljo. Zmoto takoj opazi, če ne prej pa po prvem požirku take kave.

Ljudje z demenco morda še lahko pripravijo kosilo vendar ga ne postrežejo, pozabijo lahko celo, da so ga sploh pripravili. Pripravljeni obrok je zaradi neužitnih dodatkov neuporaben, ob tem pa kuhar svoje napake sploh ne opazi.

Težave pri govoru

Vsakomur se včasih zgodi, da ne najde prave besede, zlasti tiste, ki jih redkeje uporablja. Lahko se nam zgodi, da ne poznamo točnega pomena kakšnega žargonskega izraza ali narečne besede. Iz celotnega stavka ali okoliščin pa vendarle lahko domnevamo pomen neznanega izraza.

Ljudje z demenco morda sprva še dojamejo pomen kratkega, enostavnega stavka, ne razumejo pa več daljših sestavljenih stavkov ali posameznih besed, ki so jih nekdaj sami uporabljali. Pozabljajo tudi posamezne enostavne, pogosto uporabljene besede ali pa jih nadomeščajo z neustreznimi besedami oziroma "si izmislijo" povsem nove besede. Ker ne najdejo ustreznega imena predmeta, ta predmet opišejo (telefon - to je za telefonirat; brivnik - to je za brado pokosit). Zaradi vsega tega postanejo stavki nerazumljivi.

Težave s časovno in krajevno orientiranostjo

Lahko se nam zgodi, da se zmotimo v datumu za dan ali dva, da pozabimo kateri dan v tednu je, zlasti ko smo na dopustu. Z avtobusom se morda odpeljemo v napačno smer ali pa ne izstopimo pravočasno. V tujem mestu se težko znajdemo, ne najdemo iskane ulice in zato prosimo za pomoč mimoidoče, pa kasneje vendarle pridemo do cilja. Po končanem nakupu morda ne najdemo avtomobila parkiranega pred veleblagovnico.

Ljudje z demenco se zmotijo pri oceni datuma ne le za leta temveč tudi za desetletja. Kot tekočo letnico povedo leto rojstva. Zmotijo se ne le pri oceni dneva v tednu temveč tudi pri oceni letnega časa. Izgubijo se tudi v domači ulici, kjer so preživeli večino življenja. Ne vedo kje so, kako so se tam znašli in tudi ne vedo, kako bi se vrnili domov. Čeprav so že upokojeni, pa se lahko zjutraj odpravijo v službo. Lahko se odpravijo k prijatelju ne da bi vedeli v katero smer naj se napotijo.

Težave s presojo

Nekateri ljudje so lahko tako zatopljeni v delo, da pozabijo na uro in obveznosti. Pozabijo na obroke hrane ali za krajši čas na otroke, ki jih varujejo.

Ljudje z demenco pa popolnoma pozabijo na otroka, ki bi ga morali čuvati in odidejo na sprehod. V hudem zimskem mrazu se odpravijo na sprehod v srajci ali pa si oblečejo več srajc, ne, da bi se jim to zdelo nenavadno.

Težave z abstraktnim mišljenjem

Ljudje imamo različne sposobnosti abstraktnega mišljenja. Vsakdo ima lahko težave, ko se prvič znajde pred bančnim avtomatom ali pri izpolnjevanju davčne napovedi.

Ljudje z demenco pa izgubijo že pridobljene sposobnosti abstraktnega mišljenja. Zgodi se jim, da ne vedo, čemu sploh služi bančni avtomat in zakaj bi morali izpolniti davčno napoved. Morda pa si ne predstavljajo več vrednosti zneska denarja, ki bi ga radi porabili za nakup.

Spremembe čustvenega razpoloženja in vedenja

Zaradi različnih življenjskih okoliščin, zlasti ob izrazitejših obremenitvah ali izgubah lahko postanemo otožni ali žalostni. Ob veselih dogodkih, uspešno zaključenem poslu smo običajno veseli in razigrani. Nekateri ljudje hitreje pokažejo čustva, drugi so po naravi bolj zadržani.

Ljudje z demenco pa pogosto kažejo hitra, tudi zelo izrazita čustvena nihanja od žalosti do jeze ali veselja brez očitnega razloga. Izraženo čustvovanje je lahko v danem trenutku povsem neustrezno (veselje ob slabi novici). Lahko pa čustev, ki bi jih običajno pričakovali ne pokažejo, na videz ostanejo povsem brez čustvenega izraza. Nekdaj znani veseljaki ob posrečeni šali topo strmijo predse.

Osebnostne spremembe

Ljudje osebnostno zorimo in se spreminjamo vse življenje. Vsem so tudi iz lastnih izkušenj poznane bolj ali manj izrazite spremembe iz obdobja adolescence. Spreminjamo se tudi s staranjem.

Pri bolnikih z demenco pa so spremembe lahko zelo izrazite. Izstopajo lahko posamezne osebnostne poteze, ki se z razvojem demence potencirajo. Klepetulja lahko postane izraziteje blebetava, skopuh še bolj stiskaški. Lahko pa bolniki z razvojem demence tudi izgubljajo značilne osebnostne poteze ali prevzamejo povsem nove poteze in začnejo goljufati, postanejo nasilni ali spremenijo spolne navade, postanejo lahko sumničavi, prestrašeni ali pretirano zaupljivi. Ob stikih s tujci, ob nalogah katerim niso kos (pa čeprav je to samo oblačenje) ali ob hitrih spremembah v okolju lahko nenadoma postanejo sovražno razpoloženi in nasilni.

Izguba spontanosti

Povsem običajno je, da se občasno naveličamo gospodinjskih opravil, zadolžitev v službi ali drugih družbenih obveznosti. Toda večina med nami prične po dopustu ali drugačni spremembi z novim elanom izpolnjevati obveznosti.

Ljudje z demenco pa postajajo vedno bolj pasivni, potrebujejo vedno več spodbud. V začetku še obvladujejo enostavne in zahtevnejše situacije v družbi, vendar so ob tem vznemirjeni in napeti. Kasneje se družabnim srečanjem raje izognejo in iščejo zavetje v družinskem krogu.