Demenca z Lewyevimi telesci
Demenca z Lewijevimi telesci je postala kot samostojna oblika bolezni poznana šele ob koncu prejšnjega stoletja, čeprav je z 15-25 % pogostnostjo na drugem mestu med vzroki demenc. Je nekakšna kombinacija Alzheimerjeve in Parkinsonove bolezni, ki sta poznani že iz začetka prejšnjega stoletja. Bolezen se začne bodisi s znaki podobnimi Alzheimerjevi bolezni (spominske motnje, težave s prostorsko predstavljivostjo, govorom in drugimi spoznavnimi sposobnostmi) ali Parkinsonovi bolezni (tresenje, upočasnjenost gibov in mišljenja, povečan mišični tonus, manj izrazita obrazna mimika). Kmalu se pokažejo še drugi bolezenski znaki. Običajno se zgodaj pojavijo prividi, lahko tudi prisluhi (bolnik npr. vidi navidezne živali ali ljudi, ki jih lahko celo prepozna, nekateri bolniki vidijo barvne vzorce). Posamezni bolniki se naučijo ločevati med resničnimi in neresničnimi podobami. Privide pogosto spremljajo blodnje, običajno preganjalne, zaradi katerih se počutijo ogroženi in so vznemirjeni. Značilni bolezenski znaki so tudi ponavljajoči padci brez očitnega vzroka in kratkotrajne izgube zavesti. Za to obliko demence je v začetnem stadiju bolezni značilno tudi izrazito nihanje pozornosti in budnosti, ki se lahko spreminja tekom ur, dni ali tednov. Vzrok tem nihanjem ni znan. Bolnik je lahko en dan npr. sposoben za pogovor, drugi dan je izrazito zaspan. Lahko je del dneva miren, kasneje postane brez vidnega vzroka vznemirjen in nasilen, že kmalu pa se spet umiri. Zdravljenje Bolezen zaenkrat ni ozdravljiva, je pa kljub temu mogoče lajšati bolezenske znake. Običajno poteka zdravljenje podobno kot zdravljenje Alzheimerjeve in Parkinsonove bolezni istočasno. Glede na druge bolezenske znake je morda potrebno uporabiti še druga zdravila. Zato ni redkost, da bolniki prejemajo tri vrste različnih zdravil. Zdravila, ki se uporabljajo za lajšanje Parkinsonskih znakov žal lahko okrepijo privide. Zdravila, ki se uporabljajo za lajšanje prividov in vznemirjensti pa lahko poslabšajo Parkinsonske znake ali zvečajo možnost padcev. To velja zlasti za starejše vrste antipsihotikov, ne pa tudi za novejše vrste teh zdravil. Zato morajo biti zdravila skrbno izbrana, saj imajo prav zaradi posebnosti bolezni pogoste stranske učinke, kar se še stopnjuje, kadar zaradi različnih telesnih bolezni prejemajo tudi nekaj vrst drugih zdravilih.