Borut Savski: Življenje vzorcev | Life of patterns

– moire effects with computer (pd and gem)
– moire pattern generator (arduino)

Naslov je poetični opis avtonomnega interaktivnega mehatronskega omnidirekcionalnega projektorja spremenljivih vzorcev. Projekcija poteka na način dinamičnega oblikovanja svetlobnih vzorcev s pomočjo dveh superponiranih premičnih folij z vzporednimi črnimi in prozornimi linijami. Princip je znan kot “moiré efekt” – oziroma “moiré vzorci”.

Medsebojno gibanje zaslonk (folij, trakov, hemisfer, valjev, stožcev) z enostavnimi podobnimi črtastiomi osnovami ustvari kompleksne svetlobne vzorce. Fizikalno gre za interferenčni pojav med dvema ploskvama z “nevzorci” – t.j. enostavnejšimi oblikami – vzporednimi črtami. Nastanejo torej vzorci, ki niso prisotni pri nobeni od osnov. Pri tisku, računalniški grafiki in tudi pri tkaninah (-> “mohair”) se to običajno šteje kot napaka.

Moire efekt se pri medsebojno gibajočih se osnovah kaže v navideznih pospeških spreminjanja rezultirajočih kompleksnih vzorcev in v navideznem efektu povečave, kar se uporablja v meritvah nateznosti materialov.

Metafora kompleksnosti, ki jo rodi nekaj enostavnosti v medsebojnem odnosu, je dokaj jasna: kompleksnost se doseže s superpozicijo večih enostavnih posameznosti. Nekje na lestvici kompleksnosti – morda niti ne tako zelo visoko – je tudi življenje. Precej višje pa je  najbrž intelignenca.

Predzgodovina projekta:

Želja po uporabi moire efekta kot vizualnega generatorja je v avtorju prisotna že dalj časa. Prav tako tudi način omnidirekcijske projekcije – kar pomeni projiciranje svetlobe po širokem prostoru – torej nasprotno od običajnega projektorja. Slednje je bilo že prisotno pri izgradnji rotacijskega reflektorja, katerega gradnja je potekala na rezidenci v Istanbulu/ Turčija konec leta 2007, na kratko pa je bil predstavljen tudi v Ljubljani.

Avtorjev prvi praktični stik z moire efektom je potekal na elektronski način – s pomočjo računalnika, kot del projekta Videografik, ki se je v eni obliki zgodil ob koncertnem multimedijskem nastopu v okviru projekta Sound Explicit (produkcija P74) leta 2010 v Jakopičevi galeriji v Ljubljani. Rezultati so bili ugodni, vendar le znotraj omejenega snopa projicirane slike.

Zdaj bi bilo zanimivo oba principa združiti – rezultat bi bil lahko hkrati izjemno poetičen in tudi tehnološko zanimiv. Čeprav je efekt na splošno dokaj znan slehernemu izmed nas, pa je v vsem svojem možnem bogastvu oblik v resnici dokaj neznan.

Učinek bi najlažje povezali s t.i. psihedelijo – učinki, ki se nahajajo nekje na meji zmožnosti človeške percepcije in se poigravajo z mejami biološkega organizma. Psihotropija? Izrazi sodijo v kontrakulture šestdesetih let v ZDA in tamkajšnje študije psihotropnih substanc, predvsem LSDja.

Konceptualna razdelava sugerira naslednje povezave:

– Mehanični solarni (heliocentrični) planetarni sistem (ti zgodovinski modeli so bili zgrajeni na podlagi urnega mehanizma, s soncem v sredini in z okoli krožečimi planeti z različnimi obhodnimi časi)
– namesto planetov so spremenljivo koncentrične papirne/ folijske/ pergamentne svetlobne zaslonke z vrezanimi tankimi režami/ črtami, ki s kombiniranim presevanjem svetlobe proizvedejo moire vzorce
– zanimiva oblika se zdi stožčasta oblika babilonskega stolpa ali pa kaj bolj hemisferičnega
– to je kombinirano tudi z drugačnimi zaslonkami, morda tudi z optičnimi lečami
– vir svetlobe – barve je bodisi močan vir enobarvne (bele) svetlobe ali pa trije RGB viri (vse so močne LED) –  v zadnjem primeru lahko z mešanjem osnovnih barv proizvedejo celoten spekter možnih barv
– različno uklanjanje valovnih dolžin svetlobe v režah nakažejo tudi na idejo o kvantnih lastnostih svetlobe – fotonih (tu je primerno vključiti in predstaviti nekaj bazičnih znanstvenih eksperimentov, ki so za Newtonovo mehaniko paradoksalni, odpirajo pa pot kvantni mehaniki s principi nedoločenosti, nelinearnosti, nepredvidljivosti – kar so vse pomembne metafore, ki še niso polno sprejete niti v znanosti)

 

Moire generator z arduinom

Prva verzija moire generatorja, september 2013

Sistem glede na zvok v prostoru (ali v kombinaciji s programskimi algoritmi – relativna avtonomija) proizvaja spremenljivo intenziteto barvnega svetlobnega sevanja in zvezno prehajanje barv po celotnem barvnem spektru presejane/ mešane svetlobe v horizontalnem krogu 360 stopinj in nekaj manj v spodnjem delu vertikale (pretežno zgornja polobla/ hemisfera).

Mehanični zelo počasi se vrteči koncentrični sistem s tremi neodvisnimi spremenljivimi barvnimi svetlobnimi viri v notranjosti in s tremi neodvisnimi presevajočimi površinami na obodu za dinamiko motoriziranega gibanja uporablja tri zvočne senzorje/ mikrofone, ki zajemajo zelo nizek zvočni spekter (pod 100 ali 200 Hz).

Na obodu so trije neodvisni rotirajoči motorizirani cilindri – zaslonke z enostavnimi vzporednimi krivuljami/ linijami, v notranjosti trije nagibni motorizirani RGB LED svetlobni viri. Ti naj omogočijo tudi spremljanje modulacije v zvoku/ tresenje svetlobe.

Za vso logiko zajema in gibanja skrbi mikrokontroler arduino. Vprogramiranih je kar nekaj naključnih algoritmov – tu nismo omejeni z ničemer – razen s “pravo mero”.