Novokomponirane slovenske ljudske

[Original at http://www.3via.org/index.php?htm=novoljudske/index]

Bogdana Herman & Borut Savski
Novokomponirane slovenske ljudske

Bogdana Herman & Borut Savski
Newly composed Slovene folk songs

Bogdana Herman in Borut Savski od leta 2010 improvizirata z eksperimentalnim zvocnim instrumentarijem in vokaliziranjem na temo slovenskih ljudskih. Naslov Novokomponirane slovenske ljudske se z določeno mero humorja nanaša na pojav t.i. novokomponirane muzike, oziroma “turbo” variante v folk glasbi. Tu se humor tudi neha – najino je živo in sodobno ukvarjanje s temeljnimi vzorci ljudskih pesmi.

Okostje recitala / nastopa bo izbor najbolj zanimivih iz dosedanjega repertoarja in adaptacije koncepta, ki bo po novem imel več opraviti z mističnimi in/ali mistificiranimi okolji. Večji poudarek bo na barvanju in slikanju prostora/ prizorišča, kar pomeni projicirane površine in dinamična projekcijska svetlobna telesa.

Recital se tako odmakne od koncerta in postane zvočno-svetlobni performens. Na nek način morda odmik še globje v preteklost in stran od kultivirane kulture. Zvočni učinek bo ustrezal mistiki/ mistifikaciji prostora osvetljevanega z moire projektorjem – torej bo bolj ambientalen in bo naredil prostor primarnejšemu vokaliziranju.

Zadnja novica:

14. septembra 2013 sva gostovala na festivalu Šina v Idriji. Nastopila sva v rudniškem rovu. Fotografije je prispeval Aleksej Žagar.

Februar 2012:

Izšel je album Bogdana Herman in Borut Savski – Novokomponirane slovenske ljudske!

Album vsebuje koncertne posnetke zadnjih dveh let, oblikovan pa je kot enovita podoba zaporedja skladb z večine dosedanjih koncertov.

Produkcija Trivia Records / Zapisi

Vokalistka in pevka ljudskih pesmi Bogdana Herman in eksperimentalni elektronski glasbenik Borut Savski sva se v letu 2010 odločila narediti nekaj na robovih obeh glasb. Zato naslov Novokomponirane slovenske ljudske, ki se z določeno mero humorja nanaša na pojav t.i. novokomponirane, oziroma “turbo” variante v folk glasbi. Midva vendarle ostajava razmaknjena med dve skrajnosti – ljudski pesmi in zvočnemu eksperimentu.

Zbir novokomponiranih eksperimentalnih slovenskih ljudskih pesmi ni glasbena arheologija, ampak živo in sodobno ukvarjanje z vzorci ljudskih pesmi. Pri tem kreativno na nov način zajemava predvsem dramatičnost ljudskih pesmi, ki jo najbolj definirata prek mnogo let izbrušeno besedilo in ritmika. Zadnja je po pravilu enostavna, vendar v svojem ponavljajočem se vztrajanju ustvari tenzijo. Melodika je pogosto zelo funkcionalna – v funkciji prejšnjih dveh. Zvok, kot ga uporabljava, se zdi najbolj oddaljen od ljudske tradicije, vendar se uspešno sestavi v enotno pripoved, kadar se dramatičnosti bliža s povsem svoje strani. V tokratni izvedbi bova manj koncertna – bolj performativna – in vključila še nekaj ambient poudarjajočih svetlobnih migotanj.

/short english…/

The selection of so-called newly composed experimental Slovene folk songs is not music archeology but alive and contemporary use of folk songs patterns. Especially we creatively approach the dramatic content of folk songs, defined mostly by the very clean lyrics and rhytmics – the result of many years of live adaptations. The rythmics is basically simple but through the repetitive perseverance it produces dramatic tension. The melodics is mostly functional – in the function of the previous two. The sound – as we use it – may seem to be the element most remote from the folk tradition, but manages eminently to become part of storytelling – when it approaches the dramatic content with its own means. This appearance will be less of a concert and more of a performance – we will add to the ambient with some glimmering of light.

/continue in Slovene/

Definicija prostora Kazemate na Ljubljankem Gradu (ki je še daljši in zelo visok):
– vmestitev na sredini – izvajalca ob eno steno, publika od sredine do druge stene
– večji sprednji zvočniki, manjši zadnji zvočniki – prekrižano povezani
– sistem fragmentirane video projekcije na strop – barvanje s pomočjo usmerjanja videokamere

– refleksija na strop preko posebnega mozaičnega gibljivega ogledala (“disko kugla”) – s pomočjo zvočnika in mikrokontrolerja arduino
– priložnostni fizični midi vmesnik/ scratcher – mikrokontroler arduino

http://www.ljubljanskigrad.si/dogodki/9-11/bogdana-herman-in-borut-savski-novokomponirane-slovenske-ljudske-pesmi/

Posnetek nastopa v galeriji Kazemate, 16. septembra 2011. Snemal je Iztok Zupan.

V letu 2011 bova izdala nosilec zvoka, ki bo kombinacija živih in studijskih posnetkov, posameznih izvedb pa tudi v enem od jezikov štirih sosednjih držav.

Prvi javni nastop je bil v sredo, 28. julija na festivalu Sajeta na Sotočju pri Tolminu, ki je potekal v tednu med 27. julijem in 31. julijem 2010.

Drugi in tretji nastop sta bila v okviru projekta “Vseenje = Vse je eno” Zvonke Simčič (produkcija Zavod CCC), pri parku Navje v Ljubljani in v galeriji Zbilje pri Medvodah.

Avtorja sva vzela kot izziv reinterpretacijo nekaterih manj znanih slovenskih ljudskih pesmi. Pri tem se bova do neke mere držala nekaterih tipičnih ljudskih načinov interpretacije. Melodija je znana le za eno pesem (“Moj fantič je T’rolsko vandral”), zato se lahko preostalih lotiva dokaj poljubno, z naslednjimi vodili:

Pesmi naj bi bile narejene tako, da bi upoštevale katero izmed zapovedi/ aksiomov/ modelov/ obrazcev ljudske pesmi, to je:
– osnovni ton = bordun (jaz pojem, ti ostajaš na temeljnem tonu (s krasitvami, seveda)
– dvoglasje (stalno ali občasno v intervalu terce)
– petje na čez (višje od osnovne melodije – prosto izbran interval)
– pretekanje (brez vmesnih tišin med melodijo in petjem – s časovnim zamikom)
– različni načini petja (z napetim grlom, cerkveno, altovsko, grobo)
– preigravanje ritmov
– ali melodija na največ 4 do 5 tonih
– ali recitativ

Osnovno zvočilo (poleg seveda glasu) je računalnik, konfiguriran tako, da v največji meri omogoča neposredno igranje. Pri tem si pomagamo z različnimi fizičnimi vmesniki – interpretativnimi pripomočki – mikrofon, video kamera, računalniška tastatura namesto klaviature, itd. Ogibamo se vsem tipičnim vzorcem, kot so prepoznavni inštrumentalni sampli. Skladbe so sicer v osnovnih obrisih predpripravljene.

Pri izvedbi gre za kombiniranje prej omenjenih izhodišč – vzorcev ljudskega petja – glede na posamezno skladbo, ter za ustrezno adaptacijo elektronskega instrumentarija. Ta je v največji meri prilagojen za neposredno muziciranje – živo interpretacijo. To je še posebej pomembno, ker gre v veliki meri za improvizacijo. Pri instrumentariju uporabljamo algoritmično spreminjajoče se vzorce, ter neposredno spreminjanje parametrov računalniškega instrumentalnega telesa, kar je v skladu s tradicijo elektroakustične eksperimentalne glasbe. Razumevanje te tehnike muziciranja je še vedno dokaj omejeno – celo pri glasbenih strokovnjakih.

Širok razpon zastavljenega koncepta, ki sega od arhaične ljudske tradicije do najsodobnejšega računalniškega algoritmičnega muziciranja, pomeni, da se lahko pri izvedbi posameznih skladb dotaknemo mnogih vmesnih kulturnih vzorcev, s pomočjo katerih avtorja potencialno odpirata vrata za marsikaterega novega poslušalca – tudi za mlade ljubitelje elektronske glasbe. Pri tem pa vendarle skušamo ohraniti vse abstraktnejše načine interpretacije, kar ohranja visoko stopnjo eksperimenta, za kar v resnici pri tej zadevi gre.

Bogdana Herman je že dolga leta kot pevka ohranjevalka ljudskega izročila v obliki t.i. umetne ljudske pesmi, manj znani so njeni ekskurzi v avantgardnejše vode, ki pa jih ni prav malo. Borut Savski je tudi že prepoznan kot inovator (provokator) v glasbi in izven nje. Skupaj sta se z namenom novokomponiranja spajdašila v lanskem letu, pričujoči nastop pa bo že njun četrti. Pretekli in prihodnji posnetki bodo nemara našli pot do diskografske izdaje in tako do najširšega občinstva.

Posnetek dela prvega nastopa na festivalu Sajeta 2010 v Tolminu, 28.07.2010

Posnetek dela drugega nastopa v okviru dogodka VSEENJE (Vse je eno) pri Navju v Ljubljani, 27.08.2010

Posnetek celotnega nastopa v kavarni Union, 18. februarja 2011 v Ljubljani, kot del dogodkov Pripovedovalskega varieteja

Produkcija, ki poteka pod krovom KUD Trivia, predvideva postopoma dodane nove pesmi, prevode pesmi v bližnje jezike, poleg tega pa spletno in morebiti tudi tiskano izdajo nosilca zvoka (Trivia Records / Zapisi). Sodelovanje z Zvonko Simčič poteka načelno kot koprodukcija.
Projekt Novokomponiranih slovenskih ljudskih je podprlo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenija.

Pesmi:
________________________________________________________________________________

1. PO MORJU PLAVA BARČICA (melodična, lepa, ženstvena, sladka)

Po morju plava barčica,
prelepa barka pisana.
Fantiči se pa zbirajo,
se v lepo barko usedajo.

Od kraja rine ladjica,
je omedlela ljubica,
sklenila bele je roké,
točila grenke je solzé.

»Če hočeš moja ljubca bit,
v Milan za mano moraš prit.«
»Jaz nočem tvoja ljubca bit,
v Milan za tabo nečem prit.«

»Ostani torej pa doma,
izberi druzga ljubega!«
»Jaz pa doma ostala bom,
si druzga ljubga zbrala bom.

Moj ljubček bo zeleni grob,
poročil z njim me bo pokop.
Moj venček bo pa travica,
ki rasla bo iz nedrja.«

2. LAHKOŽIVČEVE SANJE (bordun = spodnji osnovni ton; vokalno se gradi na igranju / vokaliziranju z besedami)

»Le semkaj, semkaj, mati vi,
mi boste sanje skladali!

Men’ se sanjalo je nocoj,
da sem u bel’ Ljubljanci bil,

da je pritekel en studen’c,
spod Roženpoha doli vil, (Roženpoh = Rosenbach = rožni potok = Rožnik)

od rotovža do lontovža,
od lontovža do Friškovca.

Tri rožce so priplavale,
rdeča, bela, zêlena.«

»Rudeča je rudeča kri,
ki jo boš, Travnar, ti prelil.

Zelena je zeleni grob,
ki vanjga boš ti, Travnar, djan.«

»Le semkaj, semkaj, hlapec moj,
obrzdaj nama konj’ča dva,

mení engá in teb’ engá.
Midvá v Ljubljano jezdiva.

Tam čaka me mladá gospá,
gospoda njen’ga ni doma.«

Ko tja v Ljubljano prideta,
on k svoji ljubici hiti.

Pri njej ga je dobil mož njé,
zabodel nož mu je v srce.

3. REZIJANSKA LEPA VIDA, ljudska (brez spremljave)

»Da lipa moja Wida,-
ko baj ti nisi lipa
taköj te parve lita?«

»Kaku ja man bet lipa,
taköj te parve lita,
ko si zasjala wse te njive,
wse te dö pod Morjeno.«

»Tö wse tö mele sjenje,
vilike ja si wsjala,
ma dniö mi je pojinelu.«

»Lipaj ma stara Wida,
či twöj sin ti jöče.«
»O, gö, ka an mi jöče.«

Da: »Pujdi se w to barčo,
nu wzami won te koren
nu dej ji ta zibili,
ka an ti vač ni jöče,«

Na jë šla ta-w to barćo,
na wzela won te körën.
An jë zahnel to barćo
pu ti čarnjëli murjë,
pu ti zilëni murjë.

»Hüdu ti bodi, mernor,
ka ti si me rizdëlil
miha muža mladiha,
miha sinu maliha!«

A jë zahnel to barćo
pu ti čarnjëli murjë,
pu ti zilëni murjë.

Nu tu jë srëtlu lüno.
»O, dobro vëčër, lüna,
vidala miha muža,
vidala miha sinu?«

»O, gö, ka si ha vidala,
öjmë, twöj sin ti jöčë
anu twöj muž ti zibjë.«

»Hüdu ti bodi, mernor,
ka ti si me rizdëlil,
miha muža mladiha,
miha sinu maliha!«

A jë zahnel to barćo
pu ti čarnjëli murjë,
pu ti zilëni murjë.

Nu tu jë srëtlu zvizdo.
»O, dobro vëčër, zvizda,
vidala miha muža,
vidala miha sinu?«

»O, gö, ka si ha vidala,
öjme, twöj sin ti spašë
anu twöj muž se draži.«

»Hüdu ti bodi, mernor,
ka ti si me rizdëlil,
miha muža mladiha,
miha sinu maliha!«

A jë zahnel to barćo
pu ti čarnjëli murjë,
pu ti zilëni murjë.

Nu tu jë srëtlu suncë.
»O, dobrë jutru, suncë,
vidalu miha muža,
vidalu miha sinu?«

»O, gö, tu si ha. vidalu,
öjmë, twöj sin se žëni
anu twö muž pohaja
pu ti čarnjëli rnurjë,
pu ti zilëni linda.«

»Hüdu ti bodi, mernor,
ka ti si me rizdëlil,
miha muža mladiha,
miha sinu maliha!«

A jë zahnel to barčo
pu ti čarnjëli murjë,
pu ti zilëni murjë,
da mej konca ni bilu.

4. LJUDSKE IZŠTEVANKE

En, ten, tontara,
čim, bum, kalvara,
kalvaríka bona čika,
čin!

(Opčine pri Trstu, 1967)

Ádele, dvádele,
míkeče, píkeče,
lenka, penka,
fórtk!

(Opčine pri Trstu, 1967)

Péro pomo
ingranata
di medvieda
kuj e stato
sula porta
del palaco,
petín, pitón,
pitás,
ala balo
e skampa bas.

(Trinko, Benečija, 1970)

Alíne tendéle
páve pavón
ale vičénti
korénti quánti
fúre fóra.

(Plestišča, Benečija, 1968)

Émele témele rikete ra
ríkete rákete knoc.

(Ukve, Naborjet, 1968)

An dam tes,
ti si malo pres,
ti si malo pumpanus,
an dam des.

(Ukve, Naborjet, 1968)

5. MOJ FANTIČ JE NA T’ROLSKO VANDRAL (melodija je znana – ohranimo; uporabimo pretekanje in na vsako ponavljajočo se vrstico v kitici demonstracija enega od ljudskih načinov petja)

Moj fantič je na T’rolsko vandral,
moj fantič je na T’rolsko vandral,
moj fantič je na T’rolsko vandral,
oj, zdaj pa tam bolan leži.

Zdaj pošte mi domov pošilja,
zdaj pošte mi domov pošilja,
zdaj pošte mi domov pošilja,
da naj mu jaz zdravila dam.

Tirolka mu je pušeljc dala,
Tirolka mu je pušeljc dala,
Tirolka mu je pušeljc dala,
Pa naj mu še zdravila da.

Oj, za bolezen so zdravila,
oj, za bolezen so zdravila,
oj, za bolezen so zdravila,
oj, za ljubezen jih pa ni.

6. POLJSKA KRALJICA (= napoljska = neapeljska; instrumentalno najbolj dodelana; progresija; hit skladba)

Vahtar v Benetkah kliče, upije:
»Vstanite gori, vsi Benečani,
vsi Benečani in kapitani!

Po morju plava poljska kraljica,
vleče za sabo trikrat sto ladij,
v vsaki teh ladij tristo soldatov,
vsak soldat ima svojega hlapca,
svojega hlapca, svojega junga!
Zdaj zdaj bo vzela tabor beneški,
svetega Marka turen visoki!«

Hitro so vstali vsi Benečani,
vsi Benečani in kapitani,
tekli naproti poljski kraljici:
»Gnada, o, gnada, poljska kraljica!
Se hočmo podati, jerperge dati
tvojim soldatom, jesti in piti.«

Tako je rekla poljska kraljica:
»Meni ni treba jesti in piti,
moji soldati majo zadosti.
Če mi ne daste španskga kraljiča,
zdej zdej bom vzela tabor beneški,
svetega Marka turen visoki.«

Hitro so tekli ískat kraljíča
in ga peljali k poljski kraljici.
Mati njegova ga je spremljála,
milo po njem se je jokála.

Tako je rekla poljska kraljica:
»Tiho ti bodi, španska kraljica,
sem ga redila tri cela leta,
pa s’ mi ga ukradla, španska kraljica,
z njim si skočila na Benečijo.«

V drugo je rekla poljska kraljica:
»O, kaj vam pravim, moji soldatje,
streljajte meni zdaj na veselje,
piskajte meni zdaj na veselje,
pavkajte meni zdaj na veselje,
godite meni zdaj na veselje,
ker sem dobila španskga kraljíča!«

________________________________________________________________________________
Viri:
1, 5: Slovenske ljudske pesmi, Mladinska knjiga v Ljubljani, 1961, knjižnica Kondor, št. 41;
2, 6: dr. Zmaga Kumer osebno
4: Pavle Merkù, Ljudsko izročilo Slovencev v Italiji (zbrano v letih 1965 – 1974), ZTT, Trst 1976

Spodaj: Strumna zahvala avtorjev z nastopa v Kazemate na Ljubljanskem gradu 16.09.2011 (foto: Milan Kristl)