dr. pETER Purg – OSNOVE MULTIMEDIJEV – predloge za srečanje – http://multimediji.pleter.net/


7. srečanje

2.4. INTERAKTIVNI MEDIJI



2.4.1. KAJ JE INTERAKTIVNO(ST)?

(povzeto po izboru iz “Google Definitions on the Web”)




2.4.2. POSKUSI OPREDELITVE KONCEPTA

Definicije interaktivnosti se delijo v dve skupini: antropo- oz. sociocentrične in tehnocentrične. Prve izhajajo iz pojmovanja človeka in njegove naravne komunikacije (z drugimi ljudmi v družbi) kot izmenjave informacij in recipročnega bogatenja informiranosti. Druge označujejo interaktivnost kot lastnost IKT - strojev oziroma njihovih programov, ki naj bi izmenjevali informacije tako med seboj kot z ljudmi oz. uporabniki. Najmanjši skupni imenovalec različnih konceptov interakcije je izmenjava informacij oziroma impulzov, pogosto gre tudi za spreminjanje stanja informiranosti na obeh straneh informacijskega oz. komunikacijskega modela.

Po Rafaelijevi sistemsko-procesni definiciji interaktivnosti (1988) - kot eni od bolj diferenciranih opredelitev - velja posredovanje informacije, ki ni povezana s predhodnjo za “neinteraktivno”; “reaktivna” je tista informacija, ki se navezuje le na predhodnjo (ne pa na prejšnje), “interaktivna” je informacija, ki se navezuje na več predhodnjih ter na odnose med njimi. V računalništvu veljajo programi, ki pridejo v stik z uporabnikom (urejevalniki besedil, igrice, okna itd.), za interaktivne, medtem ko tiste, ki delujejo v ozadju (krmiljenje procesiranja in iskanja podatkov, kodiranje-dekodiranje itd.) smatrajo za neinteraktivne.

Zanimiv je tudi interaktivnosti nasprotni koncept “interpasivnosti”. Označuje pojav, ki kaže na tehnološko nadomeščanje človekove vloge pri izmenjavi oziroma “uživanju” informacij. Gre za opažanje, da videorekorder, ki samodejno snema oddajo v času človekove odsotnosti, “gleda” televizijo namesto človeka (ki si pogosto sploh nikoli ne ogleda posnetka). Podobno je z nakupom knjig, ki se zbirajo neprebrane na knjižnih policah, presneto glasbo in shranjenimi internetnimi stranmi ter on-line članki, ki jih nikoli na preberemo – ugodje nam zbuja že občutek, da jih “imamo”. Mediji oziroma njihove vsebine in oblike lahko komunicirajo/interagirajo med seboj tudi brez udeležbe človeka.



2.4.3. IZBRANI PRIMERI

* Virtualni fliper: “Pinball” (Windows Media 9 promo, vir: www.fliphere.com) > HDD


* EyeCon, live video performance system (Palindrome IMPG, vir www.palindrome.de, poglavje “samples”)

“Seine Hohle Form” (2001) > HDD
“Shadows” (2003) >
HDD

*predstavitev sistema..


* Resolume, live video (VJing) performance application (www.resolume.com)

*predstavitev sistema..





VIRI:

(vse navedbe spletnih strani se nanašajo na stanje dne 1.12.2005)

Daniels, Dieter: Strategien der Interaktivität. 2000 <
www.hgb-leipzig.de/daniels/vom-readymade-zum-cyberspace/strategien_der_interaktivitaet.html>.

Google “Web Definitions”: <
http://www.google.com/search?hl=en&lr=&safe=off&oi=defmore&defl=en&q=define:Interactivity>

Hünnekens, Annette : Der bewegte Betrachter. Theorien der interaktiven Medienkunst. Köln, 1997.

Purg, Peter: Dialoguing Man and Machine: Palindrome IMPG. Spletna revija ART-e-FACT. Št. 3. Zagreb, 2004. <
http://artefact.mi2.hr/_a03/lang_en/write_purg_en.htm>


Purg, Peter: Körper im elektronischen Raum. Modelle für Menschen und interaktive Systeme. Universität Erfurt, 2005. Digitalna objava doktorske disertacije na spletnem strežniku Deutsche Bücherei pod <http://www.db-thueringen.de/servlets/DocumentServlet?id=2934> (URN: urn:nbn:de:gbv:547-200400725).

Wikipedia: <
http:/en.wikipedia.org/wiki/Interactivity>


Žižek, Slavoj: Die Substitution zwischen Interaktivität und Interpassivität. Interpassivität. Studien über delegiertes Genießen. Izd.: Pfaller, Robert: Wien, 2000 Str. 13 – 32.



Nekatere pravice pridržane. Vsebina avtorsko zaščitena po licenci Creative Commons Attribution-NonCommercial-ShareAlike License (http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.0/), ki dovoljuje nekomercialno kopiranje, razširjanje, izvedbo in nadgradnjo ter spreminjanje dela pod pogojem navedbe prvotnega avtorja. V primeru nadgradnje ali spremembe vsebine oziroma oblike je razširjanje dovoljeno le pod enakimi licenčnimi pogoji, ki jih je potrebno navesti. Vsakega od licenčnih pogojev je mogoče spremeniti z dokazljivo privolitvijo avtorja - pETERPurg, 2005.

1