Simone Aughterlony & Nic Lloyd: POSMRTNO ŽIVLJENJE (DE/CH/GB)
Foto: arhiv Društva Mesto žensk
Posmrtno življenje je drugi duet v trilogiji, ki označuje biografijo telesa z eksistencialnimi stanji: njegova prisotnost v mesu in krvi, post mortem in v luči (ne) mogočih prihodnosti. V Posmrtnem življenju sta performerja videti kot zmešani po-telesi, prikazni, ki strašita, kar je dobesedno druga stran prostorskega načrta, kjer je bil odigran prvi duet Pokaži in povej. (več …)
Simone Aughterlony & Hahn Rowe: BIOFIKCIJA (DE/CH/US)
Foto: arhiv Društva Mesto žensk
Biofikcija je redka ljubezenska zgodba med mnogimi, nepričakovana poseka v divjini, ki ponuja pogled od blizu na zbir človeškega in ne-človeškega in njunih afektov. Iz prevpraševanja vibrirajoče snovi vznikne koreografska pesnitev, ki je hkrati previdna in skrajno libidinalna. (več …)
Via Negativa: DEVETA
ANTROPOLOŠKI STROJ, ki ga poganja Beethoven
»Poskus ukrotitve človeka ni uspel«, ugotavlja Peter Sloterdijk. »Barbrarski potencial civilizacije se povečuje; vsakodnevna brutalizacija človeka se stopnjuje.«
Deveta se sprehodi skozi celotno zvočno pokrajino Beethovnove 9. simfonije. Na eni strani »mojstrovina zahodne civilizacije.« »Veličastna in kompleksna.« »Sublimna.«»Presunljiv izraz človeškega duha.« »Izbruh triumfalne vizije bratstva.« (več …)
Beton Ltd.: ICH KANN NICHT ANDERS
19. in 20. november ob 20.00
Dvorana športnega društva Tabor (Tabor 13)
Mostu med načelnostjo in praktičnostjo rečemo preživetje. Če v gledališču vedno uporabljamo zgodbe, da bi lahko govorili o svetu, igramo like, da bi lahko govorili o človeški naravi, (več …)
Kaja Lorenci: MORDA NA VIDEZ KDAJ KOT VSI LJUDJE
V predstavi Morda na videz kdaj kot vsi ljudje Kaja Lorenci razmnoži formo dueta z različnimi plesnimi nalogami in konfiguracijami, pri čemer je duet zamejen z dvema možnima koreografskima kontrastoma: solom kot plesnim samogovorom plesalke, kar je nekakšen predpogoj za vstop v komunikacijo z drugim, ter skupinsko koreografsko konfiguracijo, v kateri dueti vstopijo v svojo nerazločljivo mnoštvo. Duete lahko beremo kot dinamiko posameznikovega samozavedanja, kot mesto srečanja, zaupanja, negotovosti, pa tudi (samo)izgube ali bremena. (več …)
Beton Ltd.: VSE, KAR SMO IZGUBILI, MEDTEM KO SMO ŽIVELI
Drzen glamur in vrhunski šov; veličastne stavbe in čas, ko je vse mogoče; so to le sanje, ki pripadajo preteklosti? V kaj smo se rodili in med čim odrasli? (več …)
Ferenc Sinkó: Parallel (RO/HU)
photo: GroundFloor
25 November 2015
at 7.00 pm
ll. gimnazija Maribor, Amfiteater
Parallel is a story, actually two stories, about the creation of one’s own identity. About vulnerability and loneliness, and at the same time, about courage and freedom of establishing one’s own identity. It’s a story in three acts, taking place in three symbolic places – TV-aerobics, men’s toilet, and at the end, one-(wo)man show – through which we are guided by two young performers, Kata Bodoki-Halmen and Lucia Mărneanu, among nudity, grotesque, football, cliché jokes, original music on the ukulele, and drag show. The persuasiveness of their performance and the exceptional dramaturgical rhythm of the directors Leta Popescu and Ferenc Sinkó, along with the background music, mixed live by Danaga, blend together to create feelings of sincerity and intimacy that give goosebumps.
Concept and choreography: Ferenc Sinkó
Direction: Ferenc Sinkó and Leta Popescu
Performers: Lucia Mărneanu, kata bodoki-halmen
Text: all
Scenography: Valentin Oncu
Costume design: Gyopár Bocskai
Songs: kata bodoki-halmen
Music: Danaga
Technical coordinator: Attila Almási
Technical assistance: Radu Bogdan
Produced by: GroundFloor Group
Coproduced by: ColectivA
Ferenc Sinkó: Vzporedno (RO/HU)
foto: GroundFloor
25. november 2015
ob 19.00
ll. gimnazija Maribor, Amfiteater
Vzporedno je zgodba, pravzaprav dve, o vzpostavljanju lastne identitete. O ranljivosti in osamljenosti ter obenem o pogumu in svobodi vzpostavljanja lastne spolne identitete. Je zgodba v treh dejanjih v treh simbolnih prostorih, tv-aerobika, moško stranišče in na koncu one (wo)man show, po katerih nas mladi performerki Kata Bodoki-Halmen in Lucia Mărneanu vodita med goloto, grotesknostjo, fuzbalsko žogo, klišejskimi vici, avtorsko glasbo na ukulele, drag showom. Prepričljivost njune igre ter izjemen dramaturški ritem režiserjev Lete Popescu in Ferenca Sinka, skupaj z glasbeno podlago, ki jo v živo meša Danaga, skupaj ustvarijo iskrenost in intimnost, ki ježi kožo.
Predstava traja 60 minut. Predstavi sledi pogovor z ustvarjalci.
Koncept in koreografija: Ferenc Sinkó
Režija: Ferenc Sinkó in Leta Popescu
Performerki: Lucia Mărneanu, kata bodoki-halmen
Besedilo: vsi sodelujoči
Scenografija: Valentin Oncu
Kostumografija: Gyopár Bocskai
Pesmi: kata bodoki-halmen
Glasba: Danaga
Tehnični koordinator: Attila Almási
Tehnična pomoč: Radu Bogdan
Produkcija: GroundFloor Group
Koprodukcija: ColectivA
MOTUS: MDLSX (IT)
foto: Alessandro Sala
24. november 2015
ob 19.00
ll. gimnazija Maribor, Amfiteater
MDLSX je kot bildungsroman oziroma bildungspredstava – zgodba oblikovanja in odraščanja neke osebnosti, le da v nasprotju s preteklimi stoletji, ko se je med odraščanjem identiteta fiksirala, sedaj spremljamo, kako se identiteta drobi in bojuje za svoj obstoj in priznanje. Kako identiteto, namesto da jo sprejmemo in z odraščanjem posvojimo, med odraščanjem prepoznamo in si jo ustvarimo. Predstava teče kot sosledje glasbenih komadov, Silvia Calderoni, tudi sama z izmuzljivo spolno identiteto in pobudnica predstave na temo spolne identitete, pa na odru prevzema vlogo DJ-ke. V vrtinec glasbe in Silvijinega prehajanja med pozicijo performerke, torej sebe, in igralke, ki uprizarja različne like, so potegnjeni navdihi iz romanov, mitologije in teoretskih tekstov. Koščki Silvijinega življenja se zlijejo v eno in tako zabrišejo mejo med fikcijo in realnostjo.
Italijanski kolektiv Motus sta režiserja ter dramaturga Enrico Casagrande in Daniela Nicolò, pridružuje se jima igralka Silvia Calderoni. Z značilno avtorsko poetiko se lotevajo velikih tem, grških dram in jih premesijo s problemskimi točkami današnjega časa.
Predstava traja 80 minut, predstavi sledi pogovor.
Nastopa: Silvia Calderoni
Režija: Enrico Casagrande, Daniela Nicolò
Dramaturgija: Daniela Nicolò, Silvia Calderoni
Zvok: Enrico Casagrande v sodelovanju z: Paolo Baldini, Damiano Bagli
Oblikovanje svetlobe in video: Alessio Spirli
Producentki: Elisa Bartolucci, Valentina Zangari
Produkcija: Motus
V sodelovanju z: La Villette – Résidence d’artistes 2015 Paris, Bunker Ljubljana, Santarcangelo 2015 Festival Internazionale del Teatro in Piazza, L’arboreto – Teatro Dimora di Mondaino, Marche Teatro
Beton Ltd.: Vse, kar smo izgubili, medtem ko smo živeli (SI)
foto: Borut Peterlin
23. november 2015
ob 18.00 in 21.00
Narodni dom Maribor
Člani kolektiva Beton Ltd., igralci, performerji in avtorji Katarina Stegnar, Branko Jordan in Primož Bezjak, so v predstavi sami sebi in drug drugemu zastavili vprašanja, ki se nanašajo na osebna, poklicna in družbena izhodišča ter segajo v tri ločena časovna obdobja: v 70. leta in kontekst nekdanje skupne države Jugoslavije, v obdobje odraščanja, ki se konča z zrelostnim izpitom v 90., in v projekcijo v prihodnost, ki ostaja neoprijemljiva. Desetletje sreče in lagodnosti s prvimi slutnjami razpok, desetletje mature in velikih obetov nove države ter desetletje soočenja z realnostjo in izmaknjenih obljub.
V predstavi se prepletajo osebne zgodbe protagonistov z zgodovinskimi prelomi, predstavo pa zaznamuje – zdaj že lahko rečemo – pečat Betonove estetike; atraktivno gledališče, kjer se vrzeli, slutnje problemov in konflikti skrivajo v podtonih spektakularnega, dobre glasbe, fenomenalne igre in plesa.
Predstava traja 60 minut.
Koncept in režija: Beton Ltd.
Glasba: Dead Tongues (Janez Weiss, Jure Vlahovič)
Scenografija in oblikovanje svetlobe: son:DA
Dramaturgija: Andreja Kopač
Kostumografija: Mateja Benedetti
Oblikovanje zvoka: Jure Vlahovič
Nastopajo: PRIMOŽ BEZJAK, BRANKO JORDAN, KATARINA STEGNAR
Tehnični koordinator: Andrej Petrovčič
Garderoba: Nataša Recer
Vodja projekta APT: Andrej Berger
Producentka zavoda Bunker: Maja Vižin
Produkcija: Anton Podbevšek Teater, Novo mesto
Koprodukcija: Bunker, Ljubljana
Predstavo so omogočili: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Mestna občina Novo mesto, Mestna občina Ljubljana
KRKA d. d., Novo mesto – generalni sponzor
Telekom Slovenije d. d. – donator
Steklarna Rogaška – sponzor
S pomočjo: Elektro Ljubljana, d. d.
Predstava Vse, kar smo izgubili medtem ko smo živeli bo predstavljena v okviru programa Nagib na oder 2015/2016. www.nagib.si