Philippe Quesne: NOČ KRTOV (Welcome to Caveland!) (FR)

Foto: Martin Argyroglo

Petek, 19. avgust,ob 20.00 
Sobota, 20. avgust, ob 19.30
Stara mestna elektrarna – Elektro Ljubljana

Philippe Quesne je ustanovitelj Vivarium Studia v Parizu, ki združuje umetnike z različnih področij, avtor številnih predstav, urednik, avtor prostorskih intervencij, instalacij in tudi direktor Théâtra Nanterre-Amandiers. Ima scenografsko izobrazbo in izkušnje. Na Mlade leve prihaja že tretjič; po predstavah L’Effet de Serge in Next Day s predstavo Noč krtov (Welcome to Caveland!), ki je trenutni hit gledaliških in festivalskih odrov.

Noč krtov je predstava, zvesta Quesnovi maniri – nekateri njegov slog zaznamujejo z besedo idiosinkratski – etude bivanja na odru, vzdušja vsakdanjosti z motnjami, življenje samo, brez spektakelizacije, ki smo je tako navajeni, da nas življenje samo že skoraj šokira. Tudi v njegovi zadnji predstavi gledamo življenje samo: radost, veselje, rojstvo, smrt; gledamo skupnost krtov v jami; krti so antropomorfni, jama pa … je to Platonova votlina, kjer smo občinstvo skupaj s krti v votlini brez dostopa do pravih idej in skupaj gledamo le sence, je to underground, kamor se zatekata humanizem in umetnost, ali je zaklonišče, zavetje pred apokalipso? Basen brez nauka.

Nastopajo: Yvan Clédat, Jean-Charles Dumay, Léo Gobin, Erwan Ha Kyoon Larcher, Sébastien Jacobs, Thomas Suire, Gaëtan Vourc’h
Kostumografija: Corine Petitpierre
Asistentka kostumografije: Anne Tesson
Dramaturški sodelavci: Léo Gobin, Lancelot Hamelin, Ismael Jude, Smaranda Olcese
Umetniški in tehnični sodelavci: Marc Chevillon, Yvan Clédat, Elodie Dauguet, Abigail Fowler, Thomas Laigle
Tehnična ekipa: Patrick Bonnereau, Joachim Fosset, Alain Gravier, Pauline Jakobiak, Jean-Christophe Soussi
Scenografija: Ateliers de Nanterre-Amandiers: Michel Arnould, Philippe Binard, Alix Boillot, Jérôme Chrétien, Jean-Pierre Druelle, Fanny Gautreau, Marie Maresca, Myrtille Pichon, Olivier Remy, Claude Sangiorgi
Pomoč pri scenografiji: Chloé Chabaud, Juliette Seigneur, Amélie Wellan
Šivilji: Karelle Durand, Lydie Lalaux
Produkcija: Nanterre-Amandiers – centre dramatique national
Koprodukcija: Steirischer herbst, Kunstenfestivaldesarts, Théâtre Vidy-Lausanne, La Filature – Scène nationale, Mulhouse, Künstlerhaus Mousonturm, Théâtre National de Bordeaux Aquitaine, Kaaitheater, Centre d’art Le Parvis à Tarbes, NXTSTP (s pomočjo programa Kreativna Evropa)

100 min

Ogled predstave je brezplačen, veseli pa bomo, če nas podprete s prostovoljnimi prispevki. Priporočamo rezervacijo vstopnic: info@ljudmila.org/~bunker/, +386 51 269 906

Bertolt Brecht: MALOMEŠČANSKA SVATBA

Grafika: Sara Lucu in Andrej Kurent, Malomeščanske luknje, 2015

OBVESTILO! Predstava 24. januarja ZARADI BOLEZNI ODPADE! Hvala za razumevanje.

Produkcija VII. semestra GLR, DI in DSU

Če se lahko zazdijo malomeščani v čem podobni tudi nam ali našim soprebivalcem današnjega sveta, je to morebiti v tem, da se človeštvo konstantno obremenjuje s pomanjkanjem vsebine ali nezmožnostjo izražanja vsebine, ki bi bila tako v ožjem kot v širšem okolju sprejeta tako, kakor bi si želeli. Zato poskušamo to ne-vsebino prekriti z lažnim izražanjem stališč in pogledom na svet, ki ni zares naš, ampak se tako izognemo temu, da bi povedali, kaj si zares mislimo in kaj zares čutimo, ker s tem tvegamo, da bi bili izobčeni iz varnega objema naše družbe. Ohranjanje ugleda. Ohranjanje vtisa. Hranjenje ega, ki se hrani z našim pravim jazom. Kaj torej ostane na koncu? Spet praznina. Mračna, mračna, mračna.

(več …)

ČE SI SREČEN

Foto Tina Kosec in Nada Žgank

Ponavljajoča se otroška pesem, ki so nas jo vztrajno učili v vrtcih in osnovnih šolah, takrat enkrat, ko se je v skoraj že razsuti skupni državi rojevala ideja liberalizma. Še zdaj se spomnim, kako sem se trudil »zavpiti svoj hura« in ustvariti občutek te sreče, ene prvih indoktrinacij nove, postsocialistične ideologije.

Predstava »Če si srečen« je kulturno-umetniška protislava. Če se proslava trudi slaviti iluzijo dostojanstvene države, protislava pogleda, kakšno to dostojanstvo je in na čem temelji. Če so proslave v naši domovini cenzurirane, protislave govorijo o stvareh, ki se jih trudijo cenzorji izbrisati.
Če ima proslava natančno določen protokol, ima protislava eksperimentalno ritualen naboj.

Vesel sem, da me je doletela čast, da režiram letošnjo protislavo. Hvaležni ji bodo politični voditelji, ki bodo na osnovi konstruktivne kritike napravili družbene izboljšave, in tudi ljudstvo, ki se bo morda prepoznalo v zrcalu lastnih tegob in tegob tistih drugih.
Če si srečen, vzklikni svoj hura!
Andrej Jus, režiser

(več …)

Via Negativa: MANIPULACIJE

foto: Madster

Zahtevati od očeta, da ubije lastnega sina, je grozljiva igra preizkusa zaupanja. Abraham je bil pripravljen plačati ceno – in bil je bogato nagrajen. Danes žrtvujemo celotne nacionalne ekonomije, ki za zaupanje finančnih trgov plačujejo absurdno visoke cene. Enaka igra. Kapitalizem je religija, vrednost kapitala se meri s stopnjo poslušnosti in zaupanja. Potem, ko je nekdanji madžarski predsednik vlade priznal: “We fucked it up, not a little but a lot.” – so ga Madžari znova izvolili na čelo vlade. Zaupanje je preračunljivo iracionalno. Zaupanje je cena za upanje.

VSI KUPČUJEMO Z ZAUPANJEM,
VSI BARANTAMO ZA ZAUPANJE,
VSI MANIPULIRAMO Z ZAUPANJEM.
V TEJ IGRI NI NEDOLŽNIH ŽRTEV.

(več …)

Matija Ferlin: STAGING A PLAY: STEKLENA MENAŽERIJA

Foto: Nada Žgank

Matija Ferlin v svoji novi predstavi Staging a Play: Steklena menažerija ponovno razpira vmesno področje med abstrahiranim plešočim telesom in konvencijami gledališkega jezika. Prvič v svojem opusu si je Ferlin za izhodišče predstave izbral že obstoječe dramsko besedilo, in sicer kanonsko dramsko delo Steklena menažerija dramatika Tennesseeja Williamsa. V dramskem besedilu kot predlogi je govorno dejanje običajno razumljeno kot dominantni označevalec uprizoritvenega koda. Ker izvajalci na odru ne uporabljajo glasu ali govornega aparata, je raziskovalni proces osredotočen na telesa v gibanju, ki ustvarjajo fizične spomine na (več …)

Bertolt Brecht: MALOMEŠČANSKA SVATBA

Foto: Željko Stevanić – IFP in Arhiv CTF UL AGRFT

Produkcija VII. semestra GLR, DI in DSU. Predstava bo na ogled v okviru 70-letnice UL AGRFT.

Če se lahko zazdijo malomeščani v čem podobni tudi nam ali našim soprebivalcem današnjega sveta, je to morebiti v tem, da se človeštvo konstantno obremenjuje s pomanjkanjem vsebine ali nezmožnostjo izražanja vsebine, ki bi bila tako v ožjem kot v širšem okolju sprejeta tako, kakor bi si želeli. Zato poskušamo to ne-vsebino prekriti z lažnim izražanjem stališč in pogledom na svet, ki ni zares naš, ampak se tako izognemo temu, da bi povedali, kaj si zares mislimo in kaj zares čutimo, ker s tem tvegamo, da bi bili izobčeni iz varnega objema naše družbe. Ohranjanje ugleda. Ohranjanje vtisa. Hranjenje ega, ki se hrani z našim pravim jazom. Kaj torej ostane na koncu? Spet praznina. Mračna, mračna, mračna. (več …)

Teja Reba: DELO IZ LJUBEZNI

foto: Miha Fras

Teja Reba družinsko in materinsko življenje problematizira predvsem z vidika sodobnih prekarnih delovnih razmer, ki ukinjajo razliko med delom (družbenim) in zasebnostjo. Če je torej družinska sfera vključena v delo, se potemtakem tudi njeni proizvodi lahko družbeno, ekonomsko vrednotijo? Koliko je vreden otrok? Kolikšno ekonomsko vrednost ima rojevanje? In kolikšno ekonomsko vrednost proizvaja umetniško delo? (več …)

Sandi Jesenik: INTERPRETACIJA SANJ ALEXANDRA MCQUEERA

Foto: Jakob Jurkošek

Avtor drame Sandi Jesenik, študent magistrskega študija dramaturgije na AGRFT, se bo prvič predstavil s celovečerno dramo, ki jo je razvijal na akademijah v Ljubljani in v Zagrebu. Protagonist Jaz se sooča z vsakodnevnim življenjem in destrukcijo, v katero ga sili družba. Njegov glavni cilj je najti pot na grad. Drama z metaforo gradu odpira tematiko borbe človeka, o iskanju spolne identitete, samozavesti, volje do življenja in o tem, kako pekel na tem svetu spremeniti v raj. (več …)

Kalle Nio, WHS: ODHOD (FI)

  Foto: WHS

Ženska in moški v zapletenem razmerju. Zmedena stojita na odru, obkrožena z oblekami, v upanju, da rešita nesporazum. Njuna čustva in misli so izraženi skozi gibanje teles in oblek, ki živijo popolnoma svoje življenje. Črno-bela kinematografska estetika predstave si sposoja inserte iz filmov Michelangela Antonionija in brska po vprašanjih tujosti, absurda in šumov v komunikaciji med posameznikoma. Dogajanje prikliče občutek lebdenja v sanjah in popolno iluzijo ter sproža edinstveno gledališko izkušnjo, v kateri se prepletejo cirkuške, čarovniške, plesne, zvočne in vizualne prvine.
V okviru Mednarodnega festivala Lutke 2016. (več …)

Simone Aughterlony & Phil Hayes: POKAŽI IN POVEJ (DE/CH/GB)

Foto: arhiv Društva Mesto žensk

Pokaži in povej je eksperiment, ki izziva krhko ravnotežje med tistim, kar je izrečeno, in tistim, kar je narejeno. Phil Hayes in Simone Aughterlony upoštevata domnevno hierarhijo med omenjenima načinoma komunikacije in vzpostavita dialoško prakso, v kateri imata zaznavanje in ugotavljanje smisla enakovreden status. (več …)