Matej Kejžar: BELA

Foto: Matija Lukić

Bela je ritual, posvečen vsem barvno slepim ljudem. Simbol novega začetka. Nepopisano slikarsko platno. Nov, še nedefiniran prostor. Ritual telesa, očiščenega lastnega upodabljanja. Ponazoritev prostora, v katerem virtualnost odnosov ni vprašanje tehnične predvidljivosti, ampak predstavlja dojemljiv pristop k oblikam možnega. Bela je nadaljevanje serije raziskav koreografskega jezika Mateja Kejžarja kot ponovno [re]odkritje plesa in plesnega jezika.

“V zadnjem plesnem performansu Hit / This is not a Hit me je zanimalo telo, ki se osvobaja konotacij in reprezentacij skozi vztrajanje v izčrpavanju, ki je hkrati gonilo giba in proizvodnja užitka. Že koreografski jezik na sebi je dokaz dejstva, da se preko mrež prevladujočega epistemološkega pogleda pojavljajo in so ponovno v vzponu druge [drugačne] oblike vedenja, verjetja in bivanja. Bela se ne ukvarja s proizvodom [predstavo] in njegovo obdelavo, ampak je princip delovanja obrnjen: Bela obdeluje lastno vsakodnevno prakso kot ritual. Kot koreografirano [ready made] delo. V Beli želim videti barvo telesa, barvo žive prisotnosti.”

Avtor in izvajalec: Matej Kejžar
Zvočni posnetki: Matej Kejžar
Kostum: Matej Kejžar & Matic
Zvok: Luka Kejžar
Intervencija: Janez Vidrih
Producent: Žiga Predan
Produkcija: Pekinpah / Kink Kong
Partnerji: Bunker, En-Knap / Španski borci, Cheerz Georges Brussels
Zahvale: Iztok Kovač, Davis Freeman, Nina Meško, Petra Veber, Leja Jurišič, tehnična ekipa Španski borci, tehnična ekipa Bunker

Bara Kolenc, Teja Reba, Loup Abramovici: DANES JE JUTRIŠNJI VČERAJ

Foto: Radovan Jaušovec

Večer dveh duetov, ki se povezujeta v razmisleku časa, želje, ideala, ljubezni, izgube in smrti.  (več …)

BADco.: KILA HISTERIJE, POSPEŠEK

Foto: Dinko Rupčić

“Po mojem mnenju nam kino, ki nas posede v tuj kraj med tuje ljudi, omogoča umik, če pa po drugi strani z družino sedemo skupaj pred televizijo … pa stvari začenjajo postajati napete.” Rainer Werner Fassbinder (več …)

Andreja Rauch Podrzavnik: Čas Telo Trio

Foto: Nada Žgank

Ves čas vem, koliko je ura, pa vendar se izgubljam v času.
Moj dan je razdeljen na stotine majhnih enot,
ko delam različne stvari, mislim različne misli. (več …)

Loup Abramovici, Bara Kolenc, Teja Reba: DANES JE JUTRIŠNJI VČERAJ

Foto: Nada Žgank

Večer dveh duetov, ki se povezujeta v razmisleku časa, želje, ideala, ljubezni, izgube in smrti.  (več …)

Betontanc: PISTA SVETA

Foto: Nada Žgank

Narativni okvir predstave je skoraj detektivka, igra razreševanja smrti kolesarja, vendar je to le poligon za odvode o pomenu športa, intimnih, medijskih, finančnih, dopinških, ekstremnih poljih športa, ki je danes kot vsa druga področja človekovega delovanja le še ena arena neoliberalne mašinerije, produkcije želja in tesnobe. (več …)

Betontanc & Umka.lv: SHOW YOUR FACE!

Foto: Urška Boljkovac

Virtuozna predstava lutkarstva, gledališča, plesa in žive glasbe, ki proučuje posledice poguma oziroma njegovega pomanjkanja skozi 20. stoletje. (več …)

Andreja Rauch Podrzavnik: Čas Telo Trio

Foto: Martin Podrzavnik

Ves čas vem, koliko je ura. Redko se izgubim v času. Moj dan je razdeljen na stotine majhnih enot, ko delam različne stvari, mislim različne misli.
To je občutek izgubljenosti, izgube nečesa zavoljo nečesa drugega. To je boj za novo vzpostavitev, za redefinicijo. In pa veliko samote. (več …)

Matija Ferlin: SAD SAM LUCKY

Foto: Nada Žgank

Predstava večkrat nagrajenega plesalca in koreografa Matije Ferlina je fizičen, turbulenten in emocionalen poklon samosvojemu avantgardističnemu pesniku Srečku Kosovelu. (več …)

Maja Delak: KAJ ČE

Foto: Nada Žgank

Kaj če … bi živeli drugače? Kaj pa – če ne bi? Kaj če je predstava o tem, kako ne živimo drugače. Je predstava o tem, kako čas odmerja ritem življenju; kako nestabilnost in hiperproduktivnost narekujeta ritem delu in kako odpor pogosto uokvirja ritem čutenja. (več …)