WALID RAAD, predavanje umetnika

11. 4. 2018 20:00

11.4. ob 20.00 (Stara mestna elektrarna- Elektro Ljubljana) – predavanje umetnika

12.4. ob 10.00 (Nova pošta) – delavnica Umetnik na delu

Walid Raad je umetnik in profesor umetnosti na šoli za umetnost The Cooper Union v New Yorku (ZDA). Veseli nas, da ga lahko končno gostimo v Ljubljani na dveh dogodkih. Najprej v Stari elektrarni 11. aprila ob 20.00 na Predavanju umetnika, kjer bo predstavil svoja dolgoročna projekta, The Atlas Group (1989–2004) in Scratching on things I could disavow.

Nato pa 12. aprila ob 10.00 na Novi pošti, kjer se bo pogovarjal s študenti in drugimi zainteresiranimi obiskovalci o svojih umetniških postopkih ustvarjanja pod naslovom Umetnik na delu.

The Atlas Group je umetniški projekt o dolgoletnih vojnah v Libanonu. V okviru projekta je Raad ustvaril zgodbe, (več …)

Svetlana Slapšak: ESKAPIZEM, EVAKUACIONIZEM, MIKROKOMUNIZEM, ALI SAMOSTANI, OTOKI, GOZDOVI: vsi pobegi od revolucije (predavanje)

22. 11. 2016 11:30

svetlanaFoto: Arhiv Svetlane Slapšak

22. november ob 11.30 v GT22

Obseg področij strokovnega udejstvovanja, urednikovanja in raziskovanja Svetlane Slapšak je tako obsežen, da je – kot je zapisal Dijana Matković – občudovanja vredno, kako vse to zmore ena sama oseba. Ukvarja se z lingvistiko, antičnimi študijami, študijami Balkana, antropologijo spolov. Izdala je številne eseje, prevode, knjige in zanetila čez 50 peticij. Borila se je proti smrtni kazni, za mir, za dostojen sprejem beguncev, za ženske pravice … Je redna kolumnistka pri največjem mariborskem dnevniku Večer. Svetlana Slapšak pooseblja ideal angažirane intelektualke, ki se ne boji umazati si rok – bodisi s politiko ali banalnimi temami, kot je zelje (napisala je knjigo Zelje in spolnost)- in ki hkrati naslanja svojo misel in aktivizem na poglobljeno razumevanje zgodovine in antropologije.

Kdo drug bi lahko bolje govoril o prihodnosti in preživetju, kot nekdo, ki dobro pozna zgodovino in človeško naravo – bodisi iz antropologije ali grške dramatike.

Mitja Velikonja & Sandi Abram: KO ZIDOVI SPREGOVORIJO: IDEOLOGIJA GRAFITOV IN ULIČNE UMETNOSTI V LJUBLJANI

sandi abram

Foto: Abram

Sobota, 27. avgust, 11.00–14.00
Prešernov trg pri lekarni

Nedavno je Mestna občina Ljubljana začela vojno proti vandalizmu s kampanjo »Človek, čuvaj svoje mesto, samo eno imaš.«. Apelirajo tudi na prebivalce mesta, da poročajo o vandalizmu, in dodelili so nekaj površin, na katerih so grafiti dovoljeni. Namesto da bi mesto prisluhnilo, kaj grafiti sporočajo, jih omejujejo na vandalizem in na kontrolirane površine, kjer sta svoboda govora in svoboda umetnosti sponzorirani, nadzorovani, na kratko – legalni.

Sandi Abran in Mitja Velikonja nas bosta peljala na sprehod od grafita do grafita po Ljubljani. Skupaj z nami bosta skušala brati oziroma razbrati ideologije iz različnih grafitov. Poleg estetskih bomo največ pozornosti posvetili političnim implikacijam teh »urbanih fresk« in poskušali razmišljati o večno vprašljivem razmerju med umetnostjo in politično ideologijo na ulicah: ali grafiti samo reproducirajo ali konfrontirajo trenutne dominantne ideologije, kdo/zakaj/kako jih (de)konstruira? So te podobe znak soglasja ali nesoglasja? Kako – na primer – nedavna »begunska kriza« odseva na ulicah? Kaj nam grafiti govorijo o politični krajini Slovenije? Na kratko – kaj nam govorijo ljubljanski zidovi?

Mitja Velikonja je redni profesor na Katedri za kulturologijo in predstojnik Centra za proučevanje kulture in religije. Njegove glavne raziskovalne teme vključujejo nove tranzicijske ideologije, subkulture in urbane kulture, kolektivni spomin in postsocialistično nostalgijo. Trenutno ga zanimajo ideološke dimenzije in politični potenciali sodobnih grafitov in ulične umetnosti: od tistih nogometnonavijaških do (anti)nostalgičnih, od grafitarskih bitk različnih političnih skupin do – v zadnjem času – pro/kontra begunskih.

Sandi Abram je raziskovalec grafitov in ulične umetnosti, ustanovil je tudi dnevno ljubljansko vodstvo po grafitih. Njegova diplomska naloge je bila »Od Grafita do grafita: ulične kreativnosti v primežu inkorporacijskih praks«. Bil je tudi sourednik dvojne številke Časopisa za kritiko znanosti o grafitih in ulični umetnosti. Njegovo raziskovanje se osredotoča na (re)apropriacijo javnih prostorov, sodobne potujoče obrtnike, neinstitucionalne umetniške in artivistične prakse s posebnim poudarkom na urbani ustvarjalnosti in ulični kulturi.

Inštitut za delavske študije – 19. letnik

IDŠ 19 letnik mala

19. letnik: Produktivnost

V Stari mestni elektrarni – Elektro Ljubljana že tradicionalno gostimo predavanja Inštituta za delavske študije. Letos bo potekal 19. letnik predavanj, ki bo posvečen temi produktivnosti. Predavanja bodo do aprila potekala vsak četrtek ob 19.00 v sindikalni dvorani pri Stari mestni elektrarni. (več …)

18. letnik Inštituta za delavske študije: KAPITALISTIČNA DRŽAVA

19. 5. 2015 19:00

Sindikalna dvorana Elektra Ljubljana (vhod Stara mestna elektrarna – Elektro Ljubljana)

Številne tradicije teorije države, ki so se razvile znotraj horizonta historičnega materializma, so bile vpete bodisi v razpravo o bazi in nadstavbi in s tem reducirane na ekonomizem bodisi je bila v njih država razumljena kot orodje v rokah vladajočega razreda,

(več …)

Prvomajska šola 2015: KAKO RAZMIŠLJATI O FAŠIZMU DANES?

27. 4. 2015 - 30. 4. 2015

prvomajska šola 2015 - CopyVse od vzpona italijanskega fašizma in nemškega nacizma v prvi polovici 20. stoletja do danes je bila oznaka fašizem sestavni del besednjaka levo usmerjenih (zlasti socialističnih) teoretskih in političnih projektov. V prvi polovici 20. stoletja so jo splošno uporabljali kot oznako za politična režima v Italiji in Nemčiji oziroma za režime ali gibanja, ki so tako ali drugače posnemala nemški nacizem ali italijanski fašizem. (več …)

17. letnik Inštituta za delavske študije: SOCIALIZEM

3. 4. 2014 18:00 10. 4. 2014 18:00 17. 4. 2014 18:00

V 17. letniku Inštituta za delavske študije, naslovljenem Socializem, bomo proučili pogoje in okoliščine nastanka realsocializmov 20. stoletja – od oktobrske in »izgubljene« nemške revolucije do druge svetovne vojne in povojne blokovske polarizacije – pa tudi ekonomska protislovja nastalih sistemov, njihove različne razvojne dinamike in vzroke za propad. (več …)

Maskina manifestacija KAJ STORITI?

1. 3. 2014 - 5. 3. 2014

Znamenito Leninovo (in ne samo Leninovo) vprašanje je vedno znova aktualno. Logika dolga, prekernosti, brezupa je sodobnega posameznika oropala prihodnosti in ga ohromila v razmišljanju o prihodnosti. Na Maskini manifestaciji Kaj storiti? bomo med 1. in 5. marcem 2014 z nizom predstav, predavanjem, filmsko projekcijo, delavnico in razstavo reflektirali družbeno stvarnost. (več …)

Katarina Stegnar: DVOJNA IGRA

23. 5. 2013 20:00

predavane/performans

Ni mogoče. Ni se mogoče odzvati drugače kot s trpkim cinizmom, ko slišim za načrt, kako rešiti svet. Načrt, poln diagramov, slik in številk, znanstven načrt, konkreten načrt. Po drugi strani pa vem, jaz, Katarina Stegnar, da je cinizem zgolj slab obrambni mehanizem, ki me varuje pred tem, da bi naredila to, kar moram narediti. Nujno je, da ljudje izvedo, da takšen načrt obstaja. To je moja dolžnost. To je moje poslanstvo. V bistvu (se) igram dvojnega agenta, igram dvojno igro. (več …)