Branko Potočan: SOLO ZA DVA (Tudi počasi se daleč pride, kaj šele, če bi stekli), premiera
Prvi je gibalec Branko Potočan, drugi je glasbenik Marko Brdnik. Oba skupaj v Solu za dva razkrivata dve plati iste teme, človekovega gibanja in mirovanja. Osnovni instrument plesalca je njegovo telo, glasbenika podaljšek njegovega telesa. Harmonika. Zakaj bi se premaknili, če ni treba, in kaj me premakne, ko me premakne? (več …)
Enya Belak: Deklica z zmajem
Odvisnost. Resnica. Omama. Halucinacija. Ekstaza. Občutja. Sanje. Zabloda. Zgodba sledi asociativni logiki in metaforam. Igra svetlobe. ZMAJ. Deklica se igra z zmajem, spušča ga po nebu, svobodno, igrivo in veselo. Brezčasno. (več …)
Društvo študentov invalidov Slovenije: MOVE.ING
Fotografija z vaje: Nastija Fijolič
Plesna predstava s priokusom dramaturških vložkov v režiji Borisa Cavazze, z glasbeno produkcijo avtorja Damirja Avdića, s kostumi Tine Kolenik. Naslov vsebuje težnjo po sorazmerju giba baletnika in giba invalida. Za vsak gib je potreben trud, pa ni pomembno, ali si brezhiben baletnik ali invalid. (več …)
Matej Kejžar: BELA
Bela je ritual, posvečen vsem barvno slepim ljudem. Simbol novega začetka. Nepopisano slikarsko platno. Nov, še nedefiniran prostor. Ritual telesa, očiščenega lastnega upodabljanja. Ponazoritev prostora, v katerem virtualnost odnosov ni vprašanje tehnične predvidljivosti, ampak predstavlja dojemljiv pristop k oblikam možnega. Bela je nadaljevanje serije raziskav koreografskega jezika Mateja Kejžarja kot ponovno [re]odkritje plesa in plesnega jezika. (več …)
Nicolás F. Rosés Ponce: Ω MANTRA
Foto: Nellie de Boer
Ω Mantra je raziskovanje trdne vezi med plesalcem in glasbo, prvinskega odnosa med gibom in zvokom. Prisotnost obeh v istem prostoru ustvarja odnos, v katerem se telo transformira v inštrument, ki omogoča sinestezijo; videti zvok in slišati gib. Izbira tradicionalne forme omogoča spontanost in vključuje moč, ki spreminja čiste fizične akcije v umske in estetske kategorije ter vodi občinstvo skozi različne pokrajine in občutja. Nicolás F. Rosés Ponce (1988) je argentinski plesalec igralec in koreograf, ki je kot najstnik začel s študijami metod Stanislavskega, Grotowskega in Artauda, od koder izhaja njegov interes za poglobljeno raziskovanje gibanja kot ekspresivnega medija. Za tem se je začel posvečati plesnim tehnikam in koreografiji kot orodju za povezovanje različnih jezikov na odru. Zanimajo ga meje telesnosti in srečanje specifičnih form, skozi katere lahko skupaj z gledalcem “vstopa” znotraj struktur odrskega prostora in časa.
Avtor in izvajalec: Nicolás F. Rosés Ponce
Mednarodna potujoča umetniška manifestacija PAJEK V BELEM
Z dogodkom Pajek v belem vlečemo novo nit v projektu Spider Expand!, ki se po uspešno izvedenih edicijah – ki so v letu 2014 potekale marca v Bruslju, se nadaljevale v Lyonu in Berlinu (april) ter v Atenah (maj) – ponovno vrača v Ljubljano. (več …)
Društvo študentov invalidov Slovenije in Plesni klub Zebra: ČAROVNIK Z VOZA (ples na vozičkih)
Običajen dan, ko ljudje hitijo po opravilih. Brezskrbno in lahkotno je njihovo življenje, njihove sposobnosti so neomejene. Nepričakovano pa se v deželo prikrade uničevalen vrtinec, ki nesrečnim prebivalcem v trenutku odpihne njihovo najmočnejšo življenjsko moč – sposobnost estetskega gibanja in doživljanja. Kako naprej? (več …)
Maja Delak: KAJ ČE
Kaj če … bi živeli drugače? Kaj pa – če ne bi? Kaj če je predstava o tem, kako ne živimo drugače. Je predstava o tem, kako čas odmerja ritem življenju; kako nestabilnost in hiperproduktivnost narekujeta ritem delu in kako odpor pogosto uokvirja ritem čutenja. (več …)
OPUS 1 – PLESNA MINIATURA 2014
22. državno tekmovanje mladih plesnih ustvarjalcev
Namen prireditve OPUS 1 je spodbujanje in razvijanje ustvarjalnosti mladih plesalcev. Tekmovanje je namenjeno spodbujanju mladih plesalk in plesalcev k samostojnemu ustvarjanju avtorskih soloplesov ali kompozicij za največ dva plesalca. (več …)
Maja Delak: KAJ ČE
Kaj če … bi živeli drugače? Kaj pa – če ne bi? Kaj če je predstava o tem, kako ne živimo drugače. Je predstava o tem, kako čas odmerja ritem življenju; kako nestabilnost in hiperproduktivnost narekujeta ritem delu in kako odpor pogosto uokvirja ritem čutenja. (več …)