Jaha Koo: CUCKOO (Belgija, Južna Koreja)

Jaha Koo je južnokorejski glasbenik in gledališki umetnik, ki živi in dela v Belgiji. Po gledališki diplomi v Južni Koreji je magistriral na DasArts v Amsterdamu. Od leta 2014 razvija trilogijo Hamartia (termin izvira iz starogrščine in označuje protagonistovo tragično napako, ki vodi v prepad). Prvi del trilogije, predstava Lolling and Rolling, govori o tem, kako v Južni Koreji zaradi boljše angleške izgovarjave otrokom operirajo jezik. Po Cuckooju prihaja tretji del, The History of Korean Western Theater (delovni naslov), ki bo premierno uprizorjen prihodnje leto.

Koojevo gledališče je avtorsko, je avtor besedila, glasbe, videa, nastopi tudi na odru. Svoje delo opisuje kot preplet politike, zgodovine in osebnih zgodb. Takšna je tudi predstava Couckoo, ki za politično in zgodovinsko izhodišče vzame južnokorejski tragični finančni zlom, po katerem jih je IMF prisilil v bankrot in posledično nadziral njihove finance. Koo spretno krmari med družbenopolitičnimi, socialnimi in osebnimi posledicami krize po bankrotu in v to vplete tudi osebne zgodbe – svojega prijatelja in sebe – v dialogu s cuckooji, kuhalniki riža (Cuckoo je blagovna znamka). Riž se v cuckooju tako lepo skuha, ker je to ekonom lonec, lonec pod pritiskom, a kaj se zgodi z družbo ali posamezniki, ki so pod pritiskom?

Koncept, režija, besedilo, glasba, video: Jaha Koo
Na odru: Hana, Duri, Seri & Jaha Koo
Hekanje cuckooja: Idella Craddock
Scenografija, upravljanje z mediji: Eunkyung Jeong
Dramaturško svetovanje: Dries Douibi
Produkcija: Kunstenwerkplaats Pianofabriek
Izvršna produkcija: CAMPO
Koprodukcija: Bâtard Festival
S podporo: CAMPO, STUK, BUDA, DAS, SFAC & Noorderzon / Grand Theatre Groningen
Finančna podpora: Vlaamse Gemeenschapscommissie

60 minut

Predstava je v korejščini s slovenskimi in angleškimi nadnapisi.

Foto: Radovan Dranga

Informacije in rezervacije vstopnic: info@ljudmila.org/~bunker/, 051 269 906

Teresa Dillon: MTCD – VIZUALNA ANTOLOGIJA MOJEGA STROJNEGA ŽIVLJENJA (Združeno kraljestvo, Nemčija)

Teresa Dillon je raziskovalka, umetnica, kuratorka, pedagoginja, hekerka … Njeno izobrazbeno ozadje so gledališke študije, scenografija in psihologija. Naseljuje mnogo področij delovanja – teme, ki jo zanimajo, zagrabi z različnimi pristopi – znanstvenimi, umetniškimi, aktivističnimi oziroma multidisciplinarno. Svoje polje zanimanja zameji kot »odnose, ki obstajajo med ljudmi, skupnostmi, tehnologijami in upravljanjem«. Področje njenega zanimanja je tudi kultura vzdrževanja in popravljanja, kjer uporablja svoje hekersko znanje ter umetniške strategije in taktike.

Predstava MTCD – Vizualna antologija mojega strojnega življenja je lecture-performance, v katerem se sprehodi skozi ključne stroje, ki so zaznamovali njeno življenje. Začne z inkubatorjem, ki pomembno zaznamuje njeno življenje, a ne samo njenega. Večina strojev v njenem življenju je takšnih, da skoraj vsakogar od nas spomni na prvo uporabo, na primer internet, androidni robot ali mobilni telefon. Govori ne le o strojih, ampak tudi o ljudeh ter krajih in odnosih, zato to ni predstava o strojih, ampak o nas. Razmerje ljudi in strojev je eno ključnih razmerij sedanjosti in prihodnosti, če smo se včasih učili o kolesu, parnem stroju, elektriki, … je zdaj čas, da se posvetimo strojem današnjosti – ne samo njihovemu delovanju, ampak kaj pomenijo nam.

Avtorica: Teresa Dillon
Scenografija in slika v živo: Teresa Dillon, Rod Maclachlan, Luke Bennett
Koprodukcija: Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana
Predstava je v angleščini, na voljo bo povzetek v slovenščini.

45 minut

Foto: Kia K., transmediale, 2018

Informacije in rezervacije vstopnic: info@ljudmila.org/~bunker/, 051 269 906

Mart Kangro, Juhan Ulfsak, Eero Epner: DELAVNICA (Estonija)

Mart Kangro je koreograf, režiser in plesalec, Juhan Ulfsak je igralec in režiser, Eero Epner je dramaturg in umetnostni zgodovinar. V preteklosti so že večkrat sodelovali; njihovi skupni točki (poleg Estonije in uprizoritvene umetnosti seveda) sta morda avtorsko gledališče in tudi Theatre NO99, kjer so vsi trije delovali, Eero Epner je bil eden od ustanoviteljev. Ravno letos so Theatre NO99 po 14 letih samorazpustili, sodelovanje pa se nadaljuje.

Predstava Delavnica je, kot bi v blender avtorskega gledališča vrgli paradigmo vseživljenjskega učenja in »mansplaining« skupaj z občutkom za humor in bizarno. Trije moški, ki nam pomagajo, da bi se v življenju, v katerem se učlovečimo in v katerem lahko obstajamo samo zaradi učenja, naučili še kaj. A v predstavi ni nobenega pokroviteljstva, nobene pedagoške navlake ali nezanimivih dejstev. V času, ko obstaja video vodnik prav za vse – od tega, kako namestiti otroški sedež v avto, do tega, kako pravilno jesti ananas –, je gledanje nasvetov v živo skoraj tako anahronistično kot gledanje treh belih moških na odru. A Kangro, Ulfsak in Epner ustvarijo iz delavnice performerski kabinet čudes, od tam potem črpajo nasvete in na koncu ustvarijo skupnost, ki jo poveže zgodba. Kaj je gledališče drugega kot skupno učenje in delo v laboratoriju čudenja?

Ideja, izvedba, nastop: Mart Kangro, Juhan Ulfsak, Eero Epner
Producentja, svetovalka: Maria Arusoo
Oblikovanje zvoka: Artjom Astrov
Oblikovanje svetlobe: Oliver Kulpsoo
Koprodukcija: Kanuti Gildi SAAL

110 minut

Predstava je v angleščini.

Informacije in rezervacije vstopnic: info@ljudmila.org/~bunker/, 051 269 906

Alessandro Serra, Sardegna Teatro & Compagnia Teatropersona (po predlogi: William Shakespeare: Macbeth): MACBETTU (Italija)

Macbeth, več kot 400 let staro Shakespearovo delo o žeji po oblasti in moči, je stalnica odrov. Kot da v času, ko se nam zdi, da pravične kazni ni, da tirani in samodržci brez posledic pustošijo, odri kričijo, naj se ponovno uprizarja zgodbo o kaznovanju – Macbethov padec je strašen.

Kako zgodbo, ki je preživela že stotine prevodov, aktualizacij in predelav, ponovno postaviti na oder? Italijanskega režiserja Alessandra Serro, ustanovitelja Compagnie Teatropersona (ki je skupaj s Sardegna Teatro koproducent predstave), je k Macbethu spodbudilo doživetje med fotografsko raziskavo sardinskih karnevalov (iz regije Barbagia), kjer je proti njemu naenkrat prihajal »hodeči gozd«. Skupaj s slavnim gozdom ljudi, znamenito prerokbo iz drame, je Serra z močnim vtisom zvokov, ritmov, mask, … karnevala združil elizabetinsko in sardinsko tradicijo ter ustvaril močno predstavo, ki preobrazi Shakespeara v rituale, v res lokalen jezik, v ritem, … originala torej ne subvertira (ohrani recimo tudi elizabetinsko vsemoško zasedbo), ampak ga z zavezo lokalnim arhetipom naredi še močnejšega, sodobnejšega. Macbettu je trenutno uspešnica mednarodnih odrov, leta 2017 so italijanski kritiki predstavo izbrali za najboljšo, prejela je tudi nagrado UBU.

Avtor: Alessandro Serra
Po motivih: William Shakespeare’s Macbeth
Igrajo: Fulvio Accogli, Andrea Bartolomeo, Leonardo Capuano, Giovanni Carroni, Andrea Carroni, Maurizio Giordo, Stefano Mereu, Felice Montervino
Prevajalec v sardinščino in svetovalec za jezik: Giovanni Carroni
Sodelavec za odrski gib: Chiara Michelini
Glasba: kamniti instrumenti: Pinuccio Sciola
Skladatelj za kamnite instrumente: Marcellino Garau
Režiser, scenograf, oblikovalec svetlobe in kostumograf: Alessandro Serra
Organizatorica mednarodnih gostovanj: Laura Artoni
Produkcija: Sardegna Teatro, Compagnia Teatropersona
S podporo: Fondazione Pinuccio Sciola, Cedac Circuito Regionale Sardegna, Italijanski kulturni inštitut Ljubljana, Vivere ALL’Italiana

90 minut

Predstava je v sardinščini s slovenskimi in angleškimi nadnapisi.

Foto:  Alessandro Serra

Informacije in rezervacije vstopnic: info@ljudmila.org/~bunker/, 051 269 906

Urša Vidic: ZID (Slovenija)

odkritje instalacije

Vzhodni zid Stare elektrarne ni tisti »originalni«, opečnati, ampak cikcak zid, ki je meja med ulico in še vedno delujočo transformatorsko postajo elektrarne. Stara mestna elektrarna je lani praznovala 120 let, mi pa letos praznujemo 15-letnico, odkar je bila elektrarna prenovljena in ponovno odprta – v novi izdaji kot oder. Avgusta 2004 smo z odprtjem festivala Mladi levi in dogodkom »Če nas ne bi bilo, bi si nas morali izmisliti« namreč začeli redni uprizoritveni program v elektrarni.

Zid Stare elektrarne, ki ga zdaj pokriva Aplavz avtorice Toni Soprano Meneglejte, bo letos ob 15-letnici opremila Urša Vidic – pri izboru umetnic se namreč zdaj že drugič, torej tradicionalno, držimo načela, da vabimo vizualne umetnice, a tiste, ki imajo stik z gledališčem. Urša Vidic je scenografinja s široko paleto ustvarjanja, delala pa je tudi v elektrarni in 24. avgusta bomo odkrili njeno novo poslikavo zidu. Uršo Vidic odlikuje enostavnost, a hkratna večplastnost, tako bo njen zid hommage umetnicam in umetnikom, ki so v 15 letih delali v elektrarni, hkrati pa bo njeno sporočilo na zidu namenjeno vsem, ki smo v stiku z elektrarno. Parola, ki bo zapisana v abecedi zvoka, upamo pa, da bo prenesla sporočilo tega, kar elektrarna je in kar si želi za vse.

Avtorica: Urša Vidic
Producentka: Alma R Selimović
Tehnična izvedba: Igor Remeta, Duško Pušica, Marjeta Pogačnik, Andrej Petrovčič
S podporo: Create to Connect -> Create to Impact, Evropska Unija – program Ustvarjalna Evropa: Kultura
Več informacij: info@ljudmila.org/~bunker/, 051 269 906

21. festival MLADI LEVI

24. avgust – 1. september 2018
Stara mestna elektrarna – Elektro Ljubljana in druge lokacije po Ljubljani

“Program letošnjega festivala odpira vmesne prostore med osebnim in skupnim, med intimnim in javnim, preizkuša mejnike med njimi ter krhke meje svobode med samimi posamezniki ter med posamezniki in družbo. (več …)

Vabilo k sodelovanju v predstavi VES MOJ SEKS, Mladi levi 2018

Iščemo posameznice in posameznike (65+) za sodelovanje pri gledališki predstavi Ves moj seks.

Ste stari 65 ali več in še vedno razmišljate o seksu? Morda poznate nekoga, ki ustreza temu opisu? Bi radi s svojimi zgodbami sodelovali pri ustvarjanju gledališke predstave? Želeli bi vas spoznati in govoriti z vami. Za gledališko predstavo Ves moj seks, ki bo odprla letošnji Mednarodni festival Mladi levi, iščemo zrele gospode in gospe, ki jim ni težko govoriti o spolnosti.  (več …)

PRIHODNOST FESTIVALOV – Festivali in kulturni turizem, okrogla miza

Prihodnji dve leti bo fokus turizma kultura. Predstavniki nevladnih organizacij, ki organiziramo umetniške festivale, pozdravljamo pobudo, a smo z dosedanjimi osnutki državne strategije za leti kulturnega turizma nezadovoljni. Želimo si več osredotočenosti na trajnostni turizem in upoštevanje že obstoječih umetniških festivalov, predvsem pa vključenost v pripravo strategije in v samo izvajanje. Na okrogli mizi bomo poskušali razgrniti ključne točke povezanosti kulturnega turizma in festivalov ter pripraviti priporočila za odločevalce za popravke in dopolnitve obstoječe strategije
.
Ob dvajsetletnici festivala Mladi levi nas – s spominom na Gramscijevo maksimo – prevevata pesimizem intelekta in optimizem duha. Okoliščine festivale, kot je naš, vse bolj stiskajo in otežujejo, po drugi strani pa je čutiti, da so vse bolj potrebni. Zato sem nam zdi, da moramo dobro proučiti vse pritiske na festival, anticipirati vse težave, obenem pa verjeti v moč festivalov, združevalnih dogodkov, kjer z umetnostjo ustvarjamo transformativne momente ali stanja.

Obletnice so seveda posvečene pogledu nazaj, a pomembneje je, da poskušamo začrtati pot festivalov naprej. Na katere izzive bodo morali odgovarjati, kako jih sploh profilirati v razmerah, ko je festival že skoraj vsaka prireditev, kako se ubraniti pritiskom komercializacije, zapiranju v lokalno okolje, kako se upreti kuriranju, ki ga narekujejo finančne, geopolitične, logistične okoliščine.
V bližnji prihodnosti vidimo dva ključna momenta razvoja festivalov – povezovanje s turizmom, kjer dajemo prednost pred množičnim nanoturizmu in mikroturizmu oziroma trajnostnemu turizmu, in pa ohranjanje načela mednarodnosti, izmenjave namesto krepitve nacionalizma in populizma.

V prihodnjih mesecih bomo organizirali vrsto pogovorov, predavanj in predstavitev na temo prihodnosti festivalov, na letošnjem festivalu Mladi levi pa bomo pripravili okroglo mizo na temo festivalov in kulturnega turizma. Kako v prihodnjih dveh letih, ko bo v turističnem fokusu kultura, vzpostaviti vez med turizmom in festivali, ki bo v prid turizmu in kulturi, predvsem pa obiskovalcem umetniških prireditev in turistom. Kako ustvariti festivale, odprte mednarodnemu občinstvu, hkrati pa naj bodo nadgradnja in organski razvoj obstoječih programov in ne produkt divje festivalizacije kulturne ponudbe? In seveda, kakšna je pri tem lahko vloga nevladnega sektorja v kulturi kot nosilca neodvisne scene?

Aktualno stanje – protesti proti množičnemu turizmu v evropskih prestolnicah, prihod množičnega turizma v Slovenijo, ki je vznemiril vse od Bleda do Ljubljane, porast festivalov – a ne umetniških, nezadovoljstvo s strategijo, ki jo je pripravilo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, želja festivalov, da kot občinstvo učinkovito nagovorimo tudi turiste – strategija, ki bi učinkovito povezala umetniške festivale in turizem je potrebna. Na okrogli mizi bomo poskušali ugotoviti stanje in želje nevladnih organizacij, ki organiziramo umetniške festivale ter ji poskušali pretvoriti v priporočila odločevalcem pri pripravi oziroma popravkih strategije za leti, ko bo v fokusu kulturni turizem.

Gostje okrogle mize:
Janez Leban, predsednik Zveze društev mladih in kreativnih Tolmin, festival Sajeta
Deborah Pearson, odrska umetnica, soustanoviteljica festivala Forest Fringe
Anže Zorman, novinar in urednik v redakciji Culture.si in Kulturnik
Tjaša Pureber, koordinatorka Asociacije
Tanja Hladnik, Iniciativa filmskih festivalov nevladnih organizacij

Moderatorki:
Nevenka Koprivšek, Alma R. Selimović

V sodelovanju z: Društvo Asociacija

informacije: www.ljudmila.org/~bunker/, info@ljudmila.org/~bunker/

V sodelovanju z: Društvo Asociacija

Toni Soprano: ZID (SI)

Stara mestna elektrarna je ikonična stavba Ljubljane, prihodnje leto bo stara 120 let, njen dimnik je ena izmed orientacijskih točk mesta. Elektrarna ima dvojno življenje – še vedno je električno srce Ljubljane, obenem pa gledališče. A vendar je včasih njena vloga gledališča nekako nevidna, skrita samo v njenem drobovju. Letos zato v sodelovanju z Elektrom Ljubljana začenjamo označevati svojo prisotnost v Elektrarni tudi navzven – kako drugače kot z umetnostjo?

Toni Soprano, intermedijska umetnica in oblikovalka scenografije, s katero smo v Elektrarni že večkrat sodelovali, je prva, ki se bo spopadla z izzivom velikega zidu. Ta sedaj pripada le Elektru Ljubljana in grafitarjem, v prihodnje pa bo tudi vsem, ki v Elektrarni ustvarjajo, vsem, ki nasproti nje živijo in se mimo nje sprehajajo.

Foto: Toni Soprano

JUBILEJ! Druženje ob zaključku 20. Mladih levov

Ob zaključku festivala vabimo otroke, odrasle, družine, prijatelje, prebivalce ljubljanske četrti Tabor ter vse, ki spremljate festival Mladi levi, da se nam pridružite na sproščenem, glasbeno in gurmansko obarvanem dogajanju na zadnji festivalski dan.

Pridite med predstavami ali kar tako, na osvežilni čaj, prigrizek in izbrano muziko, klepet ali partijo pingponga. Za otroke bo v Vrtcu Levček na voljo brezplačno varstvo med predstavami, kup zabavnih iger in Protestna delavnica, kjer bodo lahko povedali vse svoje pritožbe in jih zapisali na transparente ter jih postavili na ogled odraslim.

Program
15.00–24.00: glasbeni chill-out in hot-up izpod prstov MC Kitch, z orientalnimi začimbami posebnih gostov
15.00–24.00: družabne igre (namizni tenis, gumitvist, hulahop, ristanc …)
16.00 in 18.00: Protestna delavnica
16.00–22.00: pokušina okusnih jedi kuharskih mojstric iz Sirije, Iraka in Afganistana
19.30: Toni Soprano: ZID, otvoritev
19.30: FPZ Z’borke, koncert

Zamisel in izvedba: Kitch
Protestno delavnico vodi: Urška Boljkovac
Oblikovanje scene: Kitch, Tanja Radež
Oblikovanje svetlobe: Igor Remeta
Producentka: Lea Kukovičič