Tanja Radež: NABIRALCI PRAHU (Slovenija), misteriozna kompozicija

Tanja Radež, vizualna umetnica, ki je samodeklarirana ostalgičarka – zasebno in službeno rada brodi po polpretekli zgodovini oziroma po njenih materialnih ostalinah. Ker je oblikovalka, vse najdbe kot vizualne citate zlaga v nove, avtorske konstelacije in jih tako zaznamuje z osebnim in sodobnim.

Umetniška rezidenca v Carigradu ji je ponudila temo čustvenega materializma in jo spomnila na vse nabiralce prahu – ki jih je v Carigradu obilo. Združeni domači in mednarodni predmeti, ki so včasih morda imeli veliko funkcij, danes pa imajo samo še dve – nabirajo prah in evocirajo čustva, predvsem nostalgijo –, bodo zbrani v razstavi. Tudi lokacija razstave je nabiralec prahu – bivše krojaštvo, kjer je mojster Žika delal desetletja, je zdaj prazen prostor, še črke na izložbi so žalostno zaprašene. Ostaline preteklosti, nabiralci prahu … a ko jih odmaknemo z njihovega običajnega mesta, za sabo pustijo praznino – obris brez prahu na polici, manj obledelo tapeto na steni, luknjo v srcu. Če je strah prazen, okrog ga pa nič ni, je nostalgija polna, okrog pa je navlečena, nabasana z nabiralci prahu. Ker predmeti lahko živijo samo v odnosu z ljudmi, bodo po razstavi vodili ljudje, ki znajo odpihniti prah in predmetom dati prostor in pomen, ki jim pripada.

Avtorica: Tanja Radež
Producentka: Alma R. Selimović
V sodelovanju: ZRC SAZU, Muzej in galerija mesta Ljubljane
Misteriozna kompozicija je nastala kot rezultat raziskave Tanje Radež v okviru projekta trans-making.

Več informacij: info@ljudmila.org/~bunker/, 051 269 906

Misteriozna kompozicija bo odprta vsak dan od 16.00 do 20.00, do 13. septembra 2019.

This project has received funding from the European Union’s Horizon 2020 research and innovation programme under the Marie Skłodowska-Curie grant agreement n°734855.

PONOVNI ZARIS LJUBLJANE: MESTA NAPOROV, SOLIDARNOSTI IN NEGOSTOLJUBNOSTI

skupinski sprehod po mestu s tremi itinerarji

Različne lokacije, zaključek v: Stara mestna elektrarna – Elektro Ljubljana

Ilegalac. Druga identiteta. Radio Kričač. Beli emigrant. Nansenov potni list. Čefur(ji). Neidentiteta. Homogena skupina. Spolno ločen prostor. Izgnati. Zažiganje knjig. Izbris iz registra. Negativni spomeniki. Rezilna žica. Drugi dom. Politika ključavnice. Nevidni delavci. Balkanska pot. Azilni dom.

Vabimo na odprt skupen sprehod po Ljubljani. Za izhodišče smo si vzeli seznam besed, ki povezuje gibajoča se telesa, dejavnosti, materiale ter predmete, ki nam dajejo ali odvzemajo pravico do preseljevanja. Poskušali bomo proučiti različne narative, družbena in politična srečanja, prostore gostoljubnosti in negostoljubnosti migracij, ki so povezani z urbanim, družbenim kontekstom Ljubljane in širše. Pri sprehodu gre za kolektivno ustvarjanje »mreže odnosov in različnih pogledov« v različnih zgodovinskih obdobjih. Predlagani itinerariji so začasni procesi učenja in pozabljanja tranzicijskih območij in ljudi. Temeljijo na narativih posameznih lokacij o dogodkih in razmerah, ko so se ljudje morali in se še morajo seliti zaradi vojn ter drugih naravnih ali človeško povzročenih nesreč, pomanjkanja delovnih mest, naravnih in drugih virov v svojih državah zaradi stoletja dolgih kolonizacijskih procesov in izčrpavanja naravnih virov v različnih delih sveta.

Ponovni zaris Ljubljane je sprehod s tremi itinerariji, ki se začnejo istočasno na treh različnih lokacijah v mestu. Itinerariji povezujejo različne mestne lokacije, ki predstavljajo tranzicijska območja, prostorsko in časovno oddaljena drugo od drugega, toda povezana z narativi o migracijah, solidarnosti, prostorih gostoljubnosti in negostoljubnosti.

Itinerar 1: NIKJER DOMA
Zbor: protestantska cerkev, Gosposvetska ulica
Ura: 15.30

Itinerar 2: NEVIDNI PREBIVALCI LJUBLJANE
Zbor: Švicarija, park Tivoli
Ura: 15.30

Itinerar 3: UPIRANJE, SOLIDARNOST IN NESTALNOST
Zbor: Spomenik ilegalcem, Štefanova ulica 2
Ura: 15.30

Konec programa in pogovor po sprehodih: Sindikalna dvorana Elektra Ljubljana

Kolektivno raziskavo, oblikovanje in produkcijo pripravila skupina aktivistov, prebivalcev Ljubljane, akademskih in neakademskih raziskovalcev, umetnikov in arhitektov: Aigul Hakimova, Armin Salihović, Armina Pilav, Arne Zupančič, Irfan Beširević, Jernej Kastelic, Matej Kavčič, Miha Turk, Miha Poredoš, Rastko Pečar, Saša Hajzler, Urška Savič, Zaher Amini, Second Home in Exile

Sprehod je nastal kot rezultat raziskave v okviru projekta trans-making.

Mednarodni forum: O ČUSTVENEM MATERIALIZMU

V okviru festivala Mladi levi skupaj s partnerji mreže trans-making pripravljamo poletni forum – dva dneva, posvečena predavanjem, pogovorom in premisleku. Hannah Arendt definira kulturo kot odnos med družbo in njenimi predmeti. Kot pojasnjuje, kultura ni niti družba, niti umetnost, niti religija, niti zabava, niti šport, temveč narava odnosa enega do drugega, družbe do njenih predmetov. Ideja poletnega foruma trans‑making je raziskati stališča in odnose med družbo, njenimi idejami, zgodbami, izdelki (vključno z umetnostjo) in materialnimi predmeti ter iz različnih zornih kotov prerešetati idejo čustvenega materializma.

trans-making je mreža dvajsetih akademskih, kulturnih in aktivističnih organizacij, povezanih v raziskovanju ustvarjanja (javnega) prostora ter umetniških praks, ki vzpodbujajo alternativne možnosti družbene, ekonomske in demokratične prenove. Več: trans-making.eu

Četrtek, 29. avgust

9.30-10.00 @Pionirski dom
Uradni začetek in uvod

10.00-11.30 @ Pionirski dom
Predmeti preko fantazme in travme
Uvodno predavanje
Govorci: Gökhan Mura (TR), Renata Salecl (SI), Nermin Duraković (BA, DK)

11.45-13.30 @ Pionirski dom
O ČUSTVENEM MATERIALIZMU – poudarek na umetniških primerih in zanimivih praksah raziskovanja
Okrogla miza
Govorci: Alenka Pirman (SI), Kate McIntosh (NZ, BE), Tanja Petrović (SI), Dragan Protić Prota (RS)

15.30-18.00 @ zaključek v Stari elektrarni
PONOVNI ZARIS LJUBLJANE: MESTA NAPOROV, SOLIDARNOSTI IN NEGOSTOLJUBNOSTI
skupinski sprehod po mestu s tremi itinerarji

Konec programa in pogovor po sprehodih: Sindikalna dvorana Elektra Ljubljana

Petek, 30. avgust

9.30-12.30 @ Sindikalna dvorana Elektra Ljubljana
Delavnica kontekstualizacije in mapiranja (Kje? Zakaj?)

14.30-17.00 @ ZRC SAZU in Jakopičeva galerija
Dve vzporedni dejavnosti

•  (Od)zarjaveli spomini: konzerve, spomini in čustva
  Delavnica @ ZRC SAZU
  Potrebna prijava: tamara.bracic.vidmar@ljudmila.org/~bunker/
•  TABLE SOCIETY
  Odprti pogovori @ Jakopičeva galerija

17.00-18.00 @ Jakopičeva galerija
Zaključek

18.00 @ Krojaštvo Žika – vogal NUK
Tanja Radež: Nabiralci prahu
otvoritev skrivnostne kompozicije

Koncept: Tamara Bračič Vidmar, Nevenka Koprivšek, Pascal Brunet, Fabienne Trotte
Svetovanje: Renata Salecl, Tanja Petrović, Alma R. Selimović, Tanja Radež
Organizacija: Tamara Bračič Vidmar, Klara Drnovšek Solina, Polona Vozel ??
Oblikovanje: Tanja Radež
Produkcija: Bunker, Ljubljana, Relais Culture Europe
Koprodukcija: ZRC SAZU, Inštitut za kriminologijo pri pravni fakulteti v Ljubljani
S pomočjo: Pionirski dom, Mestni muzej Ljubljana, Jakopičeva galerija
Zahvala: Blaž Peršin, Viktorija Potočnik
Forum je nastal kot del projekta trans-making, ki je prejel financiranje programa EU Horizon 2020 za raziskave in inovacije, v okviru programskega sklopa Marie Skłodowka-Curie, številka pogodbe 734855.

Foto: Tanja Radež

Več informacij: info@ljudmila.org/~bunker/, 051 269 906

Ursula Martinez: DRUŽINSKO RAZKRITJE – 20 LET KASNEJE (Združeno kraljestvo)

Ursulo Martinez v Ljubljani že poznamo – na Mladih levih je bila s predstavo Show Off, na festivalu Mesto žensk pa s predstavo My Stories, Your e-mails, sodelovala je s Tatovi podob. V svoje delo rada vplete elemente avtobiografskosti, zato ji tudi pustimo, da se samopredstavi: »Mešam gledališke koncepte, osebne izkušnje in popularne formate, da bi ustvarila inovativno, izzivalno in eksperimentalno gledališče, ki zabava in reflektira naš sodobni, postmoderni svet. Osnova mojega dela je zaveza k raziskovanju humorja in tega, kaj pomeni biti človek«.

Njena prva gledališka predstava je bila Družinsko razkritje (Family Outing), tokrat prihaja s predstavo Družinsko razkritje – 20 let kasneje. Družina je po 20 letih drugačna; a že v prvi predstavi je preobrnila Tolstojevo krilatico, saj njena družina ni nesrečna, ampak srečna na svoj način. Kritiki so takrat zapisali tudi, da je s predstavo izumila nov žanr; tudi po dvajsetih letih ga je obdržala – predstava je čustveni poligon: jočemo, se smejimo, se smejimo in jočemo hkrati – kaj drugega je življenje kot minevanje ob naporih, da ohranimo sebe in svoje ljubljene in da hkrati ne zgubimo smisla za humor? Ursula Martinez v predstavi z mamo in sestro špekulira, kako bo čez 20 let, in ob takšni predstavi si lahko samo zaželimo še tretjega dela. Naj dolgo živita Ursula Martinez in njena družina!

Na odru: Ursula Martinez, Milagros Martinez
Oblikovanje svetlobe: Christopher Copland
Režija: Mark Whitelaw
Besedilo: Ursula Martinez, Mark Whitelaw

70 minut

Predstava je v angleščini, na voljo bo povzetek v slovenščini.

Foto: Hugo Glendinning

Informacije in rezervacije vstopnic: info@ljudmila.org/~bunker/, 051 269 906

Dimitri de Perrot: MYOUSIC z Julianom Sartoriusom (Švica)

Po predstavi se bo mogoče sprehoditi skozi instalacijo.

Dimitri de Perrot je glasbenik in režiser; tudi v gledališču konstruira naracije iz zvokov – pravi, da ustvarja »zvočne skulpture za gledališke prostore z uporabo zvoka, prostora, svetlobe in vizualij«. Predstavo Myousic je de Perrot ustvaril skupaj s tolkalistom Julianom Sartoriusom, prav tako Švicarjem, človekom ritma, ki raziskuje možnosti svojih inštrumentov in tudi stike glasbe z drugimi umetnostmi. Sartoriusa lahko vidimo na odru z Markom Ribotom, njegove glasbene inštalacije srečamo tudi v galerijah, na spletu ima projekt Morph, avdiovizualen projekt; vsak dan doda element kolaža in modificira osemsekundni avdioloop.

Myousicov primarni medij je zvok, vendar je predstava celostna senzorična izkušnja, polna presenečenj, žive scenografije in tudi igre s položajem občinstva. Zvočila so hkrati tudi scenski elementi in z nami se igrajo tudi glasovi. Ker na odru ni igralcev, smo znotraj glasbene skulpture akterji mi, gledalci. V svetu, kjer je naš pogled vedno usmerjen in moderiran, kjer ne moremo odmakniti oči od zaslonov in spektakla, je povabilo na izkušnjo, kjer si lahko ustvarimo svojo pot skozi pokrajino čutnih dražljajev, ki ne kričijo, ampak nas nagovarjajo, neprecenljivo. V 041 Kulturmagazinu so predstavo opisali kot nadrealizem za ušesa.

Koncept, režija, scenografija, glasba: Dimitri de Perrot
Bobni in glasba: Julian Sartorius
Dramaturgija: Sabine Geistlich
Oblikovanje zvoka in elektronike: Andy Neresheimer
Oblikovanje svetlobe: Tina Bleuler
Razvoj in izdelava scenografije: Ingo Groher
Kostumografija: Franziska Born
Zunanje oko: Phil Hayes
Vodja svetlobe: Karl Egli
Vodja zvoka: Max Molling
Inspicient: Jorge Bompadre
Tehnični vodja: Pablo Weber
Umetniški vodja: Dimitri de Perrot
Izvršna produkcija: Studio DdP
Produkcija: Zimmermann & de Perrot
Koprodukcija: Maillon – Théâtre de Strasbourg – scène européenne, Migros Kulturprozent, La Bâtie – Festival de Genève, Les Théâtres de la Ville de Luxembourg, Südpol Luzern, Theater Chur, Zurich University of the Arts – ZHdK
S podporo: Burgergemeinde Bern, Cassinelli-Vogel Stiftung, Corymbo Stiftung, Fondation BNP Paribas, Ernst Göhner Stiftung, Kultur Stadt Bern, Landis & Gyr Stiftung, Zurich department of cultural affaires, Department of cultural affaires Canton Zurich, Pro Helvetia – Swiss Arts Council.
Gostovanje predstave v Ljubljani omogoča: Pro Helvetia – Swiss Arts Council.

60 minut

Brez besed.

Foto: Augustin Rebetez

Informacije in rezervacije vstopnic: info@ljudmila.org/~bunker/, 051 269 906

Kate McIntosh: V MNOGIH ROKAH (nova Zelandija, Belgija)

Kate McIntosh prihaja z Nove Zelandije, a že več kot dve desetletji ustvarja in živi v Evropi. V Ljubljani gostuje že četrtič. Leta 2007 smo jo gostili v okviru Mladih levov s predstavo All natural, briljantnim solo performansom, v katerem je s prehajanji med različnimi vlogami očarala občinstvo, nazadnje je na Mladih levih gostovala s predstavo Worktable, v kateri je za občinstvo pripravila krajino predmetov, ki smo jih razstavljali in iz črepinj, razbitin in okruškov sestavljali nove celote.

Spodbujanje občinstva k skupnemu delu, akciji, ter predmeti, ki so akterji predstave, so izhodišča tudi za predstavo V mnogih rokah. Preprost in radikalen koncept, kot je predstavo opisal Ive Stevenheydens, je senzorna izkušnja, ki obiskovalca prikrajša za eno izkušnjo in mu okrepi druge – tudi zato, da bi se pri skupnem delu in raziskovanju oblikovala skupnost. V mnogih rokah je »deloma laboratorij, deloma odprava, deloma meditacija – ko se razkriva, si obiskovalci vzamejo čas za sodelovanje in raziskovanje, kot jim ustreza, sledijo svojemu nosu in radovednosti«. Priložnost, da na novo odkrijemo odnose z ljudmi in predmeti, ki jih sicer srečujemo in se jih dotikamo vsak dan, a tokrat niso ozadje, skupaj z nami so glavni protagonisti.

Koncept in režija: Kate McIntosh
Razvito v sodelovanju: Arantxa Martinez, Josh Rutter
Izvedba: Lucie Schroeder
Zvok: John Avery
Svetloba in tehnika: Joëlle Reyns
Tehnično vodstvo gostovanja: Michele Piazzi, Koen De Saeger
Umetniško svetovanje: Dries Douibi, Gary Stevens
Studijska pomoč: Lucie Schroeder
Risbe: Daria Gatti
Producentki: Sarah Parolin, Linda Sepp
Pomoč pri produkciji: Jana Durnez, Anneliese Ostertag, Mara Kirchberg
Financiranje: Laura Deschepper, Ingrid Vranken
Produkcija: SPIN
Koprodukcija: PACT Zollverein, Parc de la Villette, Kaaitheater, Vooruit Kunstencentrum, BIT Teatergarasjen, Black Box Teater, Schauspiel Leipzig, théâtre Garonne – scène européenne, far festival des arts vivants, House on Fire Network, Open Latitudes Network
Podpora: Vlaamse Overheid, Vlaamse Gemeenschapscommissie, Nationales Performance Netz (NPN), Pianofabriek kunstenwerkplaats, Tanzfabrik
SPIN podpira BUDA Kunstencentrum v obdobju 2017-2021
Zahvala: Tom Bruwier, Martin Pilz, Andrea Parolin

90 minut

Brez besed.

Foto: Mandy Lyn / Dirk Rose / Daria Gatti

Informacije in rezervacije vstopnic: info@ljudmila.org/~bunker/, 051 269 906

Walid Raad: LES LOUVRES in/ali BRCANJE MRLIČA (Libanon, Združene države)

Walid Raad je vizualni in uprizoritveni umetnik. Umetnost poučuje na The Cooper Union v New Yorku. Njegovo delo lahko v grobem razdelimo v dve obdobji: delo v okviru The Atlas Group med letoma 1989 in 2004, ki zajema libanonsko državljansko vojno (1975–1991), in obdobje od leta 2007, ki še traja: Scratching on Things I Could Disavow, kjer z različnimi prijemi obravnava sisteme umetniške produkcije in vzpostavljanje umetniške infrastrukture na Bližnjem vzhodu – upoštevajoč vse konflikte v regiji in velike umetniške institucije Zahoda.

V Les Louvres in/ali Brcanje mrliča je Walid Raad vodnik po razstavi in pripovedovalec. Za izhodišče jemlje artefakte in podatke, ki pa jih z različnimi narativnimi prijemi pelje mnogo dlje od dokumentarnosti. Njegove zgodbe, ki sicer temeljijo na poznavanju zgodovine vojn in imperializma, življenjepisih različnih znanstvenikov, pisateljev in izumiteljev, umetnostni zgodovini, kapitalskih in premoženjskih dinamikah, umetnostnih trgih, … nas premetavajo med očaranostjo nad gibko in nadzanimivo naracijo in nenehno prežo, kje se narativ odlepi od dejstev in prehaja v druge registre (estetske, čustvene, kulturne, …).

Avtor: Walid Raad
Vodenje projekta: Celesta Rottiers
Tehnično vodstvo: Herman Sorgeloos
Koprodukcija: steirischer herbst in Graz, Art Center Buda in Kortrijk for Gone West – NEXT Festival, HAU Hebbel am Ufer in Berlin, Fast Forward Festival/Onassis Cultural Centre in Athens, Festival d’Automne à Paris.Support by Sfeir-Semler Gallery (Hamburg/Beirut), Paula Cooper Gallery (New York).
Zahvala: Jack V Sturiano, Marcella Lista, Belal Hibri, SITU Studio, Christopher Kissoon, Raphael Fleuriet, Karolien Derwael
V sodelovanju z Muzejem sodobne umetnosti Metelkova.

60 minut

Predstava je v angleščini, na voljo bo povzetek v slovenščini.

Informacije in rezervacije vstopnic: info@ljudmila.org/~bunker/, 051 269 906

Maria Lucia Cruz Correia: GLAS NARAVE: SOJENJE (Portugalska, Belgija)

Maria Lucia Cruz Correia je s festivalom Mladi levi in z Bunkerjem povezana že kar nekaj let prek mreže Imagine 2020, ki je iz mreže, ki je poskušala povezati ekologijo in umetnost s skupnim ciljem osveščanja o okoljskih spremembah, z leti prerasla v mrežo, ki poskuša misliti bolj intersekcijsko in – kljub osredotočenosti na okolje – prek umetnosti misliti boljšo (ali pa manj strašno) prihodnost ter tudi ukrepati. Delo Marie Lucie Cruz Correia ni samo na križpotju aktivizma in umetnosti, ampak posega tudi na področje filozofije, ritualnih praks, interveniranja, …

Glasovi narave: Sojenje je zaključek dolgega raziskovalnega procesa, v katerem umetnica ni ostala opazovalka niti ni poskušala vzdrževati distance, ampak se je potopila v borbo in trpljenje. Tokratna predstava gledalcu ne dopusti udobja opazovalca, ampak ta postane udeleženec v predstavi, ki si odkrito prizadeva za vzpostavitev ekocida kot zločina ter poskuša vpeljati tudi drugačno razumevanje narave. Maria Lucia Cruz Correia se sprašuje, kako lahko spremenimo goro ali reko v pravno osebo, kako vzpostaviti neljudi kot osebe. Namesto običajnih sodb eksperimentira s prakso restorativne pravičnosti in transformativnimi procesi. Ekocid še vedno ni obravnavan kot zločin v večini držav in v mednarodnem pravu.

Koncept in režija: Maria Lucia Cruz Correia
Dramaturgija: Ingrid Vranken
Nastopa: Caroline Daish
Navigator sistemske konstelacije: Luea Ritter
Prispevek k raziskavi: Sébastien Hendrickx
Oblikovanje zvoka: Joao Bento
Oblikovanje svetlobe: Vinny Jones
Video: Mark Požlep
Svetovanje: Jeroen Peeters, Starhawk
Kostumografija: Anne-Catherine Kunz
Pregled pravnih dejstev: Hendrik Schoukens, Juan Auz
Raziskovalna dokumentacija: Mark Požlep, Hana Vodeb
Sodelovalec za restorativno pravičnost: Brunilda Pali
Pripravnica: Maíra Wiener
Tehnik: Alain Decoen
Producentja: Tineke de Meyer
Koprodukcija: Vooruit, Kaaitheater, Bunker, Ljubljana, Workspacebrussels, Het TheaterFestival, t-heater & Circuit X (Roel Verniers Prijs 2017)
Produkcija: FoAM
Rezidence in raziskave: No Lugar, Center for Creative Ecologies /Tj Demos, Artsadmin, BUDA kunstcentrum, WP Zimmer
S podporo: Flemish Community, Imagine 2020, EU – program Ustvarjalna Evropa Kultura, Javni sklad za kulturne dejavnosti
Zahvala: Sarayaku community, UDAPT, TJ Demos, Polly Higgins, Steven Desanghere, Juliane von Crailsheim, Femke Widekop, Nina Vurdelja, coyote, Monika Meysmans, Ivo Aertsen, KU Leuven Institute of, Criminology (LINC).

120 minut

Predstava je v angleščini.

Foto: Mark Požlep, Stephanie Vandevelde

Informacije in rezervacije vstopnic: info@ljudmila.org/~bunker/, 051 269 906

Tina Satter/Half Straddle: Je to soba: dobesedni prepis Reality Winner (Združene države)

Tina Satter je dramatesa, režiserka in učiteljica; deluje mednarodno, živi pa v New Yorku, tam je tudi dom kolektiva Half Straddle, ki ga vodi in je producentka pri njegovih dramah, predstava, videih in glasbi. Predstavila se je že različnih prizoriščih v ZDA, Evropi, Avstraliji in Aziji. Eden izmed fokusov in motorjev njihove estetike in vsebin sta kvir in feministična dinamika.

Mark Twain je v enem svojih romanov protagonistu na jezik položil: »Resnica je bolj čudna od fikcije, saj je fikcija zavezana k mogočemu, resnica pa ne«. Težko rečemo kaj točnejšega o današnjem svetu postresnice in postfaktičnosti. Je to soba je – kot lahko razberemo iz drugega dela naslova – predstava, kjer je dramski tekst dobeseden prepis FBI-jevega zasliševanja Reality Winner na njenem domu. Reality Winner, bivša lingvistka za podizvajalca ameriške vojske, je trenutno v zaporu, priznala je žvižgaštvo – online mediju The Intercept naj bi posredovala tajne informacije o ruskem vmešavanju v ameriške volitve. Pred letom dni je bila obsojena na najdaljšo doslej dosojeno kazen za tovrsten zločin (za zgled drugim). Lahko resnica preseva skozi predstavo, ki je ogoljena vsega – obstaja samo vrhunska igra, ki na praznem odru uprizarja že »odigrani« dogodek? Če ne moremo prekositi resničnosti, ji dajmo oder, da jo lahko pogledamo. Vsaj en košček. Vsaj z ene strani.

Koncept in režija: Tina Satter
Skladateljica: Sanae Yamada
Oblikovanje kostumov: Enver Chakartash
Scenografija: Parker Lutz
Oblikovanje svetlobe: Thomas Dunn
Oblikovanje skulptur: Amanda Villalobos
Producent in inspicient: Randi Rivera
Vodja skupine: Mariana Catalina
Tehnični vodja: Andy Sowers
Zasedba: Emily Davis, Frank Boyd, TL Thompson, Becca Blackwell
Ustvarjalna producentka: Meiyin Wang
S podporo: Howard Gilman Foundation, The Fan Fox & Leslie R. Samuels Foundation, Joseph & Joan Cullman Foundation for the Arts, New York City Department of Cultural Affairs, City Council & New York State Council on the Arts, premiera/premiered at: The Kitchen, New York City
Gostovanje podpira: Mid Atlantic Arts Foundation through USArtists International in partnership with the National Endowment for the Arts, Andrew W. Mellon Foundation, Howard Gilman Foundation and the Trust for Mutual Understanding

70 minut

Predstava je v angleščini s slovenskimi nadnapisi.

Foto: Paula Court

Informacije in rezervacije vstopnic: info@ljudmila.org/~bunker/, 051 269 906

Daria Deflorian & Antonio Tagliarini: IZKOPAVANJE (Italija)

Mladi levi so festival, ki vzpostavlja z umetniki dolgotrajna sodelovanja – Antonio Tagliarini je eden izmed šestih umetnikov na tem festivalu, ki se vračajo z novim delom. Tokrat v tandemu z Dario Deflorian. Sta svobodnjaka, pisca, režiserja, performerja in igralca, ki delata vsak svoje projekte, od leta 2008 pa tudi skupne projekte avtorskega gledališča.

Izkopavanje je odvod predstave Quasi niente, ki sta jo Deflorian in Tagliarini ustvarila po filmski predlogi – Antonionievem filmu Rdeča puščava. Zakopala sta se v arhivsko gradivo in kot žličkarja odkrivala nove in nove plasti prvega Antonionijevega barvnega filma in zadnjega z igralko Monico Vitti. Ta igra glavno protagonistko, ki tava po svoji osamljenosti in odtujenosti. Izkopanine – dnevnik enega od asistentov režiserja, fotografije in scene, ki niso bile vključene v končno verzijo, Antonionijevi zapiski … skupaj z njunimi osebnimi okruški in pa soočenjem z lastno dilemo, kako iz gradiva in idej sestaviti končni izdelek, sestavljajo Izkopavanje. Tudi pri arheoloških izkopavanjih sta najzanimivejša dela konstrukcija pretekle realnosti iz najdenih koščkov in polnjenje praznin, ki jih nismo našli, ali pa variacije naracij, ki jih lahko sestavimo iz vsakič istih koščkov. Prečudovito najdišče.

Avtorja: Daria Deflorian, Antonio Tagliarini
Besedilo in igra: Francesco Alberici, Daria Deflorian, Antonio Tagliarini
Svetovalec za besedilo: Morena Campani
Vodja skupine: Anna Damiani
Mednarodna distribucija in vodstvo: Francesca Corona
Koprodukcija: A.D., Festival di Santarcangelo 2018
V sodelovanju: Italian Institute of Culture, Paris, Theatre Residency Carrozzerie | Not Roma
S podporo: Italijanski kulturni inštitut Ljubljana, Vivere ALL’Italiana

60 minut

Predstava je v italijanščini s slovenskimi in angleškimi nadnapisi.

Fotografija: Elizabeth Carecchio

Informacije in rezervacije vstopnic: info@ljudmila.org/~bunker/, 051 269 906