Franz Pocci, Célia Houdart: MISTERIJ SOVE (FR, SI)

Režiser Renaud Herbin je navdih za predstavo dobil v fundusu Lutkovnega gledališča Ljubljana in tako so temelj Misterija sove predstava Sovji grad, ki jo je leta 1936 ustvaril lutkar Milan Klemenčič, in tudi miniaturne marionete, ki so bile izdelane za predstavo. Célia Houdart je zgodbo Sovji grad Franza Poccija o Vitezu Čukolovu, začaranem v sovo, ki bo odrešen, ko bo brez peres, aktualizirala v tekst, ki še bolj izpostavi večne teme preobrazbe, pohlepa, lastnine, norosti.

Misterij sove je – ob izjemni umetniški vrednosti – prekrasno gledališko sodelovanje – generacijsko, čezmejno, žanrsko … in tudi sodelovanje z gledalcem. Misterij sove ima mnogo plasti zgodbe, veliko plasti gledanja, saj se gledališče pred gledalcem dobesedno širi, razpira, razstavlja … Toliko plasti je prav hoja po robu, a ko uspe in vse deluje, je pač poslastica. Misterij gledališča, razkrit pred gledalcem.

Režija: Renaud Herbin
Dramaturgija: Mateja Bizjak Petit
Scenografija: Mathias Baudry
Oblikovanje svetlobe: Fanny Bruschi
Zvočna podoba: Morgan Daguenet
Umetniško svetovanje: Nino Laisné
Lektura: Metka Damjan
Asistentka: Chloé Delaby
Igrata: Maja Kunšič, Iztok Lužar
Vodja predstave: Luka Bernetič
Lučni mojster: Niko Štabuc
Scenski tehnik: Luka Moškrič
Izdelava lutk: Iztok Bobič, Polona Černe, Zala Kalan, Zoran Srdić, Marjetka Valjavec, Sandra Birjukov, Špela Ulaga, Olga Milič, Tereza Andrůšková
Izdelava scene: Christian Rachner, Pierre Chaumont

V predstavi je uporabljen šanson: Tout fout le camp

Produkcija: Lutkovno gledališče Ljubljana
Koprodukcija: TJP – Centre Dramatique National D’Alsace

60 minut

Predstava je v slovenščini z angleškimi nadnapisi.

Foto: Jaka Varmuž

Rezervacije in informacije: info@ljudmila.org/~bunker/, 051 269 906

Hotel Modern: TABORIŠČE (NL)

Foto: Leo Van Velzen

Arbeit macht frei. Navaden dan v koncentracijskem taborišču Auschwitz. 3500 za prst velikih lutk iz žice, gline in blaga oživi na maketah preobljudenih barak,
med tračnicami, bodečimi žicami, opazovalnimi stolpi. Vedno znova prihajajo novi, ki bodo kmalu izginili v plinskih celicah. Tovarna smrti – stroj za ubijanje – deluje brezhibno, rutinirano in brez zapletov. In ob vsem tem ptičje petje v prelepem sončnem dnevu. Igralci se gibljejo nad in med nemimi razosebljenimi bitji brez imen ter s kamerami kot božjim
očesom snemajo vse, kar se dogaja. Žrtve spremljajo vse do njihovega konca. (več …)