Tina Satter/Half Straddle: Je to soba: dobesedni prepis Reality Winner (Združene države)

Tina Satter je dramatesa, režiserka in učiteljica; deluje mednarodno, živi pa v New Yorku, tam je tudi dom kolektiva Half Straddle, ki ga vodi in je producentka pri njegovih dramah, predstava, videih in glasbi. Predstavila se je že različnih prizoriščih v ZDA, Evropi, Avstraliji in Aziji. Eden izmed fokusov in motorjev njihove estetike in vsebin sta kvir in feministična dinamika.

Mark Twain je v enem svojih romanov protagonistu na jezik položil: »Resnica je bolj čudna od fikcije, saj je fikcija zavezana k mogočemu, resnica pa ne«. Težko rečemo kaj točnejšega o današnjem svetu postresnice in postfaktičnosti. Je to soba je – kot lahko razberemo iz drugega dela naslova – predstava, kjer je dramski tekst dobeseden prepis FBI-jevega zasliševanja Reality Winner na njenem domu. Reality Winner, bivša lingvistka za podizvajalca ameriške vojske, je trenutno v zaporu, priznala je žvižgaštvo – online mediju The Intercept naj bi posredovala tajne informacije o ruskem vmešavanju v ameriške volitve. Pred letom dni je bila obsojena na najdaljšo doslej dosojeno kazen za tovrsten zločin (za zgled drugim). Lahko resnica preseva skozi predstavo, ki je ogoljena vsega – obstaja samo vrhunska igra, ki na praznem odru uprizarja že »odigrani« dogodek? Če ne moremo prekositi resničnosti, ji dajmo oder, da jo lahko pogledamo. Vsaj en košček. Vsaj z ene strani.

Koncept in režija: Tina Satter
Skladateljica: Sanae Yamada
Oblikovanje kostumov: Enver Chakartash
Scenografija: Parker Lutz
Oblikovanje svetlobe: Thomas Dunn
Oblikovanje skulptur: Amanda Villalobos
Producent in inspicient: Randi Rivera
Vodja skupine: Mariana Catalina
Tehnični vodja: Andy Sowers
Zasedba: Emily Davis, Frank Boyd, TL Thompson, Becca Blackwell
Ustvarjalna producentka: Meiyin Wang
S podporo: Howard Gilman Foundation, The Fan Fox & Leslie R. Samuels Foundation, Joseph & Joan Cullman Foundation for the Arts, New York City Department of Cultural Affairs, City Council & New York State Council on the Arts, premiera/premiered at: The Kitchen, New York City
Gostovanje podpira: Mid Atlantic Arts Foundation through USArtists International in partnership with the National Endowment for the Arts, Andrew W. Mellon Foundation, Howard Gilman Foundation and the Trust for Mutual Understanding

70 minut

Predstava je v angleščini s slovenskimi nadnapisi.

Foto: Paula Court

Informacije in rezervacije vstopnic: info@ljudmila.org/~bunker/, 051 269 906

Daria Deflorian & Antonio Tagliarini: IZKOPAVANJE (Italija)

Mladi levi so festival, ki vzpostavlja z umetniki dolgotrajna sodelovanja – Antonio Tagliarini je eden izmed šestih umetnikov na tem festivalu, ki se vračajo z novim delom. Tokrat v tandemu z Dario Deflorian. Sta svobodnjaka, pisca, režiserja, performerja in igralca, ki delata vsak svoje projekte, od leta 2008 pa tudi skupne projekte avtorskega gledališča.

Izkopavanje je odvod predstave Quasi niente, ki sta jo Deflorian in Tagliarini ustvarila po filmski predlogi – Antonionievem filmu Rdeča puščava. Zakopala sta se v arhivsko gradivo in kot žličkarja odkrivala nove in nove plasti prvega Antonionijevega barvnega filma in zadnjega z igralko Monico Vitti. Ta igra glavno protagonistko, ki tava po svoji osamljenosti in odtujenosti. Izkopanine – dnevnik enega od asistentov režiserja, fotografije in scene, ki niso bile vključene v končno verzijo, Antonionijevi zapiski … skupaj z njunimi osebnimi okruški in pa soočenjem z lastno dilemo, kako iz gradiva in idej sestaviti končni izdelek, sestavljajo Izkopavanje. Tudi pri arheoloških izkopavanjih sta najzanimivejša dela konstrukcija pretekle realnosti iz najdenih koščkov in polnjenje praznin, ki jih nismo našli, ali pa variacije naracij, ki jih lahko sestavimo iz vsakič istih koščkov. Prečudovito najdišče.

Avtorja: Daria Deflorian, Antonio Tagliarini
Besedilo in igra: Francesco Alberici, Daria Deflorian, Antonio Tagliarini
Svetovalec za besedilo: Morena Campani
Vodja skupine: Anna Damiani
Mednarodna distribucija in vodstvo: Francesca Corona
Koprodukcija: A.D., Festival di Santarcangelo 2018
V sodelovanju: Italian Institute of Culture, Paris, Theatre Residency Carrozzerie | Not Roma
S podporo: Italijanski kulturni inštitut Ljubljana, Vivere ALL’Italiana

60 minut

Predstava je v italijanščini s slovenskimi in angleškimi nadnapisi.

Fotografija: Elizabeth Carecchio

Informacije in rezervacije vstopnic: info@ljudmila.org/~bunker/, 051 269 906

Jaha Koo: CUCKOO (Belgija, Južna Koreja)

Jaha Koo je južnokorejski glasbenik in gledališki umetnik, ki živi in dela v Belgiji. Po gledališki diplomi v Južni Koreji je magistriral na DasArts v Amsterdamu. Od leta 2014 razvija trilogijo Hamartia (termin izvira iz starogrščine in označuje protagonistovo tragično napako, ki vodi v prepad). Prvi del trilogije, predstava Lolling and Rolling, govori o tem, kako v Južni Koreji zaradi boljše angleške izgovarjave otrokom operirajo jezik. Po Cuckooju prihaja tretji del, The History of Korean Western Theater (delovni naslov), ki bo premierno uprizorjen prihodnje leto.

Koojevo gledališče je avtorsko, je avtor besedila, glasbe, videa, nastopi tudi na odru. Svoje delo opisuje kot preplet politike, zgodovine in osebnih zgodb. Takšna je tudi predstava Couckoo, ki za politično in zgodovinsko izhodišče vzame južnokorejski tragični finančni zlom, po katerem jih je IMF prisilil v bankrot in posledično nadziral njihove finance. Koo spretno krmari med družbenopolitičnimi, socialnimi in osebnimi posledicami krize po bankrotu in v to vplete tudi osebne zgodbe – svojega prijatelja in sebe – v dialogu s cuckooji, kuhalniki riža (Cuckoo je blagovna znamka). Riž se v cuckooju tako lepo skuha, ker je to ekonom lonec, lonec pod pritiskom, a kaj se zgodi z družbo ali posamezniki, ki so pod pritiskom?

Koncept, režija, besedilo, glasba, video: Jaha Koo
Na odru: Hana, Duri, Seri & Jaha Koo
Hekanje cuckooja: Idella Craddock
Scenografija, upravljanje z mediji: Eunkyung Jeong
Dramaturško svetovanje: Dries Douibi
Produkcija: Kunstenwerkplaats Pianofabriek
Izvršna produkcija: CAMPO
Koprodukcija: Bâtard Festival
S podporo: CAMPO, STUK, BUDA, DAS, SFAC & Noorderzon / Grand Theatre Groningen
Finančna podpora: Vlaamse Gemeenschapscommissie

60 minut

Predstava je v korejščini s slovenskimi in angleškimi nadnapisi.

Foto: Radovan Dranga

Informacije in rezervacije vstopnic: info@ljudmila.org/~bunker/, 051 269 906

Teresa Dillon: MTCD – VIZUALNA ANTOLOGIJA MOJEGA STROJNEGA ŽIVLJENJA (Združeno kraljestvo, Nemčija)

Teresa Dillon je raziskovalka, umetnica, kuratorka, pedagoginja, hekerka … Njeno izobrazbeno ozadje so gledališke študije, scenografija in psihologija. Naseljuje mnogo področij delovanja – teme, ki jo zanimajo, zagrabi z različnimi pristopi – znanstvenimi, umetniškimi, aktivističnimi oziroma multidisciplinarno. Svoje polje zanimanja zameji kot »odnose, ki obstajajo med ljudmi, skupnostmi, tehnologijami in upravljanjem«. Področje njenega zanimanja je tudi kultura vzdrževanja in popravljanja, kjer uporablja svoje hekersko znanje ter umetniške strategije in taktike.

Predstava MTCD – Vizualna antologija mojega strojnega življenja je lecture-performance, v katerem se sprehodi skozi ključne stroje, ki so zaznamovali njeno življenje. Začne z inkubatorjem, ki pomembno zaznamuje njeno življenje, a ne samo njenega. Večina strojev v njenem življenju je takšnih, da skoraj vsakogar od nas spomni na prvo uporabo, na primer internet, androidni robot ali mobilni telefon. Govori ne le o strojih, ampak tudi o ljudeh ter krajih in odnosih, zato to ni predstava o strojih, ampak o nas. Razmerje ljudi in strojev je eno ključnih razmerij sedanjosti in prihodnosti, če smo se včasih učili o kolesu, parnem stroju, elektriki, … je zdaj čas, da se posvetimo strojem današnjosti – ne samo njihovemu delovanju, ampak kaj pomenijo nam.

Avtorica: Teresa Dillon
Scenografija in slika v živo: Teresa Dillon, Rod Maclachlan, Luke Bennett
Koprodukcija: Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana
Predstava je v angleščini, na voljo bo povzetek v slovenščini.

45 minut

Foto: Kia K., transmediale, 2018

Informacije in rezervacije vstopnic: info@ljudmila.org/~bunker/, 051 269 906

Eclipse: MONSTRUM NOSTRUM (Slovenija)

Otvoritev razstave s performansom: 24. avgust ob 22.00.
Razstava bo odprta do 31. avgusta, v času predstav v Stari elektrarni.

Eclipse, performerski duo, je bil nekaj časa v zatišju, v mirovanju. Njun novi performans, ki bo premierno uprizorjen prav na festivalu Mladi levi, zaznamuje dvajsetletnica njunega skupnega delovanja. Eclipse sta vizualni umetnici: Tina Kolenik je nedavno izdala knjigo Koža kot kostum, ki je teoretski odvod njenega kostumografskega dela, lani avgusta pa je razstavljala serijo avtoportretov z lubenicami; Samira Kentrić je oblikovalka, ilustratorka in avtorica dveh vizualnih romanov: Pisma Adni in Balkanalije. Na skupni performerski poti sta se zavezali podobe – uprizarjati. Ustvarjata podobe, ki prikujejo pogled, ga zavežejo, včasih tudi s subverzijo pornografske imažerije – k razmisleku in opredelitvi; da se v tem svetu, kjer nas bombardirajo s podobami, kakšna le izlušči od drugih in nas izzove.

V performansu Monstrum Nostrum ostajata zavezani mediju telesa, po 20 letih od Zajtrka na travi fokus premikata od vprašanj kiča, umetnosti, pornoarta k vprašanju drugosti in iniciacije v dominantno, pravilno, naše. Izvedli bosta iniciacijski obred čiščenja, prehajanja v civilizirano, krst. Kdo so današnji drugi, koga pere voda, preden lahko stopi na našo stran, kdo s(m)o pošasti? Monstrum nostrum, mare nostrum, mare monstrum …

Avtorici: Eclipse
Direktor fotografije: Dejan Ulaga
Asistentkis: Gaja Mödendorfer, Iris Kovačič
Montaža: Žan Žvižej
Avtorica zvočne podobe: Darja Hlavka Godina
Vokal: Shreya

30 minut

Foto: Dejan Ulaga

Informacije in rezervacije vstopnic: info@ljudmila.org/~bunker/, 051 269 906

Mart Kangro, Juhan Ulfsak, Eero Epner: DELAVNICA (Estonija)

Mart Kangro je koreograf, režiser in plesalec, Juhan Ulfsak je igralec in režiser, Eero Epner je dramaturg in umetnostni zgodovinar. V preteklosti so že večkrat sodelovali; njihovi skupni točki (poleg Estonije in uprizoritvene umetnosti seveda) sta morda avtorsko gledališče in tudi Theatre NO99, kjer so vsi trije delovali, Eero Epner je bil eden od ustanoviteljev. Ravno letos so Theatre NO99 po 14 letih samorazpustili, sodelovanje pa se nadaljuje.

Predstava Delavnica je, kot bi v blender avtorskega gledališča vrgli paradigmo vseživljenjskega učenja in »mansplaining« skupaj z občutkom za humor in bizarno. Trije moški, ki nam pomagajo, da bi se v življenju, v katerem se učlovečimo in v katerem lahko obstajamo samo zaradi učenja, naučili še kaj. A v predstavi ni nobenega pokroviteljstva, nobene pedagoške navlake ali nezanimivih dejstev. V času, ko obstaja video vodnik prav za vse – od tega, kako namestiti otroški sedež v avto, do tega, kako pravilno jesti ananas –, je gledanje nasvetov v živo skoraj tako anahronistično kot gledanje treh belih moških na odru. A Kangro, Ulfsak in Epner ustvarijo iz delavnice performerski kabinet čudes, od tam potem črpajo nasvete in na koncu ustvarijo skupnost, ki jo poveže zgodba. Kaj je gledališče drugega kot skupno učenje in delo v laboratoriju čudenja?

Ideja, izvedba, nastop: Mart Kangro, Juhan Ulfsak, Eero Epner
Producentja, svetovalka: Maria Arusoo
Oblikovanje zvoka: Artjom Astrov
Oblikovanje svetlobe: Oliver Kulpsoo
Koprodukcija: Kanuti Gildi SAAL

110 minut

Predstava je v angleščini.

Informacije in rezervacije vstopnic: info@ljudmila.org/~bunker/, 051 269 906

Alessandro Serra, Sardegna Teatro & Compagnia Teatropersona (po predlogi: William Shakespeare: Macbeth): MACBETTU (Italija)

Macbeth, več kot 400 let staro Shakespearovo delo o žeji po oblasti in moči, je stalnica odrov. Kot da v času, ko se nam zdi, da pravične kazni ni, da tirani in samodržci brez posledic pustošijo, odri kričijo, naj se ponovno uprizarja zgodbo o kaznovanju – Macbethov padec je strašen.

Kako zgodbo, ki je preživela že stotine prevodov, aktualizacij in predelav, ponovno postaviti na oder? Italijanskega režiserja Alessandra Serro, ustanovitelja Compagnie Teatropersona (ki je skupaj s Sardegna Teatro koproducent predstave), je k Macbethu spodbudilo doživetje med fotografsko raziskavo sardinskih karnevalov (iz regije Barbagia), kjer je proti njemu naenkrat prihajal »hodeči gozd«. Skupaj s slavnim gozdom ljudi, znamenito prerokbo iz drame, je Serra z močnim vtisom zvokov, ritmov, mask, … karnevala združil elizabetinsko in sardinsko tradicijo ter ustvaril močno predstavo, ki preobrazi Shakespeara v rituale, v res lokalen jezik, v ritem, … originala torej ne subvertira (ohrani recimo tudi elizabetinsko vsemoško zasedbo), ampak ga z zavezo lokalnim arhetipom naredi še močnejšega, sodobnejšega. Macbettu je trenutno uspešnica mednarodnih odrov, leta 2017 so italijanski kritiki predstavo izbrali za najboljšo, prejela je tudi nagrado UBU.

Avtor: Alessandro Serra
Po motivih: William Shakespeare’s Macbeth
Igrajo: Fulvio Accogli, Andrea Bartolomeo, Leonardo Capuano, Giovanni Carroni, Andrea Carroni, Maurizio Giordo, Stefano Mereu, Felice Montervino
Prevajalec v sardinščino in svetovalec za jezik: Giovanni Carroni
Sodelavec za odrski gib: Chiara Michelini
Glasba: kamniti instrumenti: Pinuccio Sciola
Skladatelj za kamnite instrumente: Marcellino Garau
Režiser, scenograf, oblikovalec svetlobe in kostumograf: Alessandro Serra
Organizatorica mednarodnih gostovanj: Laura Artoni
Produkcija: Sardegna Teatro, Compagnia Teatropersona
S podporo: Fondazione Pinuccio Sciola, Cedac Circuito Regionale Sardegna, Italijanski kulturni inštitut Ljubljana, Vivere ALL’Italiana

90 minut

Predstava je v sardinščini s slovenskimi in angleškimi nadnapisi.

Foto:  Alessandro Serra

Informacije in rezervacije vstopnic: info@ljudmila.org/~bunker/, 051 269 906

Urša Vidic: ZID (Slovenija)

odkritje instalacije

Vzhodni zid Stare elektrarne ni tisti »originalni«, opečnati, ampak cikcak zid, ki je meja med ulico in še vedno delujočo transformatorsko postajo elektrarne. Stara mestna elektrarna je lani praznovala 120 let, mi pa letos praznujemo 15-letnico, odkar je bila elektrarna prenovljena in ponovno odprta – v novi izdaji kot oder. Avgusta 2004 smo z odprtjem festivala Mladi levi in dogodkom »Če nas ne bi bilo, bi si nas morali izmisliti« namreč začeli redni uprizoritveni program v elektrarni.

Zid Stare elektrarne, ki ga zdaj pokriva Aplavz avtorice Toni Soprano Meneglejte, bo letos ob 15-letnici opremila Urša Vidic – pri izboru umetnic se namreč zdaj že drugič, torej tradicionalno, držimo načela, da vabimo vizualne umetnice, a tiste, ki imajo stik z gledališčem. Urša Vidic je scenografinja s široko paleto ustvarjanja, delala pa je tudi v elektrarni in 24. avgusta bomo odkrili njeno novo poslikavo zidu. Uršo Vidic odlikuje enostavnost, a hkratna večplastnost, tako bo njen zid hommage umetnicam in umetnikom, ki so v 15 letih delali v elektrarni, hkrati pa bo njeno sporočilo na zidu namenjeno vsem, ki smo v stiku z elektrarno. Parola, ki bo zapisana v abecedi zvoka, upamo pa, da bo prenesla sporočilo tega, kar elektrarna je in kar si želi za vse.

Avtorica: Urša Vidic
Producentka: Alma R Selimović
Tehnična izvedba: Igor Remeta, Duško Pušica, Marjeta Pogačnik, Andrej Petrovčič
S podporo: Create to Connect -> Create to Impact, Evropska Unija – program Ustvarjalna Evropa: Kultura
Več informacij: info@ljudmila.org/~bunker/, 051 269 906

Katja Konvalinka, Natasha Bogojevich: Ex/odus radosti

Migranti so pereča družbenosocialna tema, ne moremo se jim izogniti. Ti »prišleki«, »nenavadni, nevarni ljudje«, so na poti od nekdaj, že od začetka civilizacije. Ko se za hip ustavijo in odložijo kovčke, postanejo »domačini« in »domorodci«, vendar zgolj do naslednjega potovanja. Jelena Susnick (več …)

Beton Ltd. gostuje!

Beton Ltd. v dveh tednih gostuje na dveh festivalih z dvema predstavama!

V nedeljo, 30. junija 2019 se BETON Ltd. ponovno predstavlja na Theaterfestival Spectrum v Beljaku v Avstriji!
Če ste na počitnicah kje v bližini, si to nedeljo ob 21.00 v Beljaku lahko ogledate predstavo

Velika pričakovanja ǀ Grosse Erwartungen
Več informacij o vstopnicah: www.festivalspectrum.com