Leja Jurišić & Teja Reba

Foto: Petra Veber

Leja Jurišić (1978)

Leja Jurišić je diplomirana pravnica, koreografinja in plesalka. Leta 1991 je postala jugoslovanska državna prvakinja v športni gimnastiki. Kot predstavnica mlajše generacije slovenskih koreografov je debitira z odmevno kritično solo predstavo R’z’R (2005), s katero je na festivalu Gibanica (2005) osvojila posebno nagrado žirije. Leja Jurišić je skupaj s Tejo Rebo soavtorica dueta Med nama (2009) in performansa v trajanju Zofa (2010). Njen drugi solo performans Balet upora je bil premierno uprizorjen v dunajskem Tanzquartier Wien (2012). Poleg koreografskega dela Leja Jurišić sodeluje kot plesalka in performerka s koreografi in režiserji kot so Meg Stuart (It’s not Funny, 2007), Janez Janša (Fake it!, 2008) in Sebastijan Horvat (Utopija I in II, 2009).

Teja Reba (1978)

Teja Reba je študira umetnostno zgodovino in scenske umetnosti na Universite de la Sorbonne v Parizu, na študijski izmenjavi je bila na Odissi Dance Academy v Indiji in na Manseikan Dojo na Japonskem. Od leta 2006 živi v Ljubljani, kjer sodeluje kot plesalka in performerka pri projektih Janeza Janše (Fake it!, Spomenik G2), Sebastijana Horvata, Milana Tomasika, Yasmine Hugonnet, Gorana Bogdanovskega … Leta 2007 je v sodelovanju z Lejo Jurišić začela ustvarjati lastna avtorska dela. Od leta 2010 tesno sodeluje z Loupom Abramovici, s katerimi je soavtorica performansa 650 izkušenj (zgodovine telesa, ki se ni bilo oropano).

Produkcije:

Katarina Stegnar

Foto: Marcandrea

Katarina Stegnar (Ljubljana, 1976) je igralka, plesalka in performerka, diplomantka AGRFT in ena najbolj vsestranskih gledaliških ustvarjalk, ki deluje tako v okviru institucionalnih gledališč kot neodvisne produkcije. Skozi čas je razvila svojevrstno uprizoritveno polje, v katerem raziskuje načine scenske predstavitve in problematizira tako lastno ustvarjalnost kot medij, v katerem se izraža. Od leta 1999 je stalna članica skupine Betontanc, leta 2004 se je pridružila skupini Via Negativa, od leta 2010 je članica kolektiva Beton Ltd.

Produkcije:

Kaj pa kaj drugi pravijo?: FOKUS: AZIJA

 

Tang Fu Kuen, kurator Azijske plesne platforme, ki je v fokusu letošnjega Exodosa, umetnostni kritik, producent festivalov, dramaturg in teoretik, sodelavec in dober poznavalec izstopajočih azijskih ustvarjalcev, ki jih niti v Sloveniji niti v Evropi (še) ne poznamo prav dobro. Kulture z večtisočletno tradicijo, s tenkočutnim umetniškim izrazom, stopajo pred zahodnega človeka šele v času globalizacije, ko postajajo te države globalni akterji na več družbenih področjih, tudi na področju umetnosti. Védenje in poznavanje tamkajšnjega razvoja je še vedno nezadostno, sodelovanje omejeno.

Tang Fu Kuen nam bo predstavil trenutne trende v razvoju sodobnega plesa v Aziji ter umetniško sodelovanje med Evropo in Azijo, spregovoril pa bo tudi o teoriji sodobnega plesa, ki je vse prevečkrat evropocentrična in niti slučajno ne uspe zaobjeti raznolikosti in zahtevnosti azijskih performativnih tradicij, filozofij in modalitet.

Predavanje in pogovor, ki bosta potekala v okviru elektrarninih debatnih večerov Kaj pa kaj drugi pravijo?, bosta v angleškem jeziku.

Kate McIntosh: TEMNA SNOV

»Samo tole bi rekla: Nocoj je večer slačenja, nocoj je večer lupljenja, sloj za slojem za slojem za slojem. Kaj bo ostalo? Kaj bomo vedeli ob koncu vsega tega? Mnogo manj! To bomo vedeli! Pa začnimo …«

Naša gostiteljica v soju luči, z dolgo sivo brado in s svetlečo obleko. Ob pomoči dveh asistentov, par plesnih delcev (t. i. small dances) in nekaj reči, ki jih morda imate doma ali pa tudi ne, se loteva velikih znanstveno-filozofskih vprašanj. V slogu vsega polnih poznovečernih šov-biz predstav razlaga nedoumne zagonetke – čas in težnost, bivanje in nebivanje, misel in telo – na način, sumljivo podoben nizu improviziranih domačih znanstvenih poskusov.

Avtorica: Kate McIntosh
Izvajalci: Thomas Kasebacher, Kate McIntosh, Bruno Roubicek
Besedilo: Kate McIntosh, Tim Etchells
Dramaturgija: Pascale Petralia
Oblikovanje svetlobe: Minna Tiikkainen
Oblikovanje zvoka: Mikko Hynninen
Tehnična direktorica: Joëlle Reyns
Kostumografija: Sofie Durnez
Produkcija: Margarita Production
Koprodukcija: CONNECTIONS Network, Kaaitheater, Les Spectacles vivants – Centre Pompidou

Clément Layes/Public in Private: STVARI OKROG NAS

Tako v slovnici kot v vsakdanu smo obdani z vsenavzočimi rečmi. Kot mesečniki se prebijamo čez ovire iz priprav in storitev, ki zvesto izvršujejo svoje naloge. Te neme priče naših vsakdanjih dejavnosti brez odpora dopuščajo, da jih uporabimo za zadovoljevanje svojih potreb, npr. pitje kave, pranje perila ali čiščenje tal. Toda ali so res tako pasivne?

Trije igralci se podajo v svet stvari, kjer ni nič tako, kot se zdi. Ni ga predmeta, ki bi izpolnjeval zaupano mu opravilo. Ob pomoči akrobatike, plesa in filozofskih dovtipov spoznavajo nova pravila verodostojnega sveta. Običajna asociativna veriga se lomi. Zdaj oklevajoče, zdaj gladko nastajajo povezave, ki so po navadi moteče, na drugi pogled pa ponujajo nov začetek.

Vpogled v osupljivi svet čarobnih predmetov, ki dopušča znane reči uvideti v povsem novi luči.

Zamisel, koreografija: Clément Layes
Izvedba, koreografija: Felix Marchand, Ante Pavic, Vincent Weber
Predmeti, scenografija: Marinus van Eldik
Oblikovanje svetlobe: Ruth Waldeyer
Glasba: Tian Rotteveel
Dramaturgija: Florian Feigl
Umetniško sodelovanje: Jasna L. Vinovrski
Produkcija: Public in Private
Koprodukcija: Sophiensæle Berlin, Workspace Brussels

Mare Bulc: GREMO VSI!

Gledališko-glasbeni projekt »gledališči« glasbeno, da bi seciral selitev in nemožnost selitve, odhajanje in ostajanje, razloge, zakaj vztrajati in zakaj oditi. Izbira »neigralske« glasbene ekipe nastopajočih pa je ustvarila možnosti za nevsakdanji ustvarjalni proces in režiserju ponudila enkraten izziv, kako gledališčiti razgledališčeno, glasbeno situacijo.

Režija: Mare Bulc
Izvajalci: Jaka Berger, Miha Blažič – N’toko, Matija Dolenc, Polona Janežič, Tina Perić, Irena Preda
Oblikovanje zvoka: Jure Vlahović
Glasba: izvajalci
Scenski gib: Branko Potočan
Kostumografija: Mateja Benedetti
Oblikovanje svetlobe: Igor Remeta
Produkcija: Maska
Koprodukcija: Bunker, Ljubljana in Zavod Exodos

VN LAB predstavlja TRI ISKRE LETA 2012

 

  • Vito Weis: NE ME VLAČIT PO ZOBEH
  • Zala Ana Štiglic: NE STISKAJ PIČKE, STISNI PETELINA
  • Rok Kravanja: MENE OD TU NIHČE NE BO VEN METAL

Vsi trije performansi so avtorski prvenci, ki so nastali v prvem letu delovanja laboratorija Vie Negative za sodobne scenske umetnosti. So kratke študije iz osveščanja bazične performativne situacije in vzpostavljanja razmerja z gledalcem.

Naloga vsakega performerja je bila, da ustvari scensko situacijo z delovnim izhodiščem: »Jaz, srečen, da sem tukaj; jaz, srečen, da sem zdaj; jaz, srečen, da sem to, kar sem.« In da to izrazi predvsem skozi svoje razmerje s publiko.

ZAPRTA VRATA

 

Začetki uspavajo, ker so del protokola. Vsi komaj čakamo tisti razplet. Tokrat gremo »v rikverc«, ker smo neučakani in ker nas konci redkokdaj presenetijo. Šele s pogledom nazaj vidimo, kako je prišlo do takega zaključka. Ko prideš do roba, je vredno pogledati nazaj na tisto, kar te je do tja pripeljalo.

Režija: Nina Šorak
Igrajo: Anja Drnovšek, Matija Rupel, Ana Urbanc, Žiga Udir
Video: Pila Rusjan

SKOMINE multimedijska inštalacija

 

Poslušaj. Tukaj sem, da se spomnim. Moram se spomnit. Ta žalost je v meni in ne vem zakaj.

Režija: Eva Kokalj
Dramaturgija: Anže Virant, Bojan Stefanovič
Scena: Lenka Đorojević, Staš Vrenko
Zvok: Luka Bernetič
Kostum: Matic Hrovat
Koreografija: Gea Erjavec
Video: Maja Prelog
Glasovi: Liza Marija Grašič, Barbara Ribnikar, Jure Kopušar, Vid Klemenc, Anja Novak, Matija Rupel, Rok Kravanja, Ana Urbanc, Patrizia Jurinčič
Igralci: Miranda Trnjanin, Matic Lukšič, Eva Jesenovec, Lucija Tratnik, Urška Taufer, Lara Vouk, Blaž Dolenc, Mia Skrbinac, Nuša Ofentavšek, Matic Cimperman, Jon Berginc, Edina Dyachenko, Karlo Mrkša
Plesalci: Luke Thomas Dunne, Ana Štefanec, Gea Erjavec, Eni Vesović, Kasija Vrbanac
Mentorji: prof. Jernej Lorenci, prof. Jožica Avbelj, prof. Aldo Kumar, prof. Aleš Jan

Nadomestno ustvarjalno varstvo med stavko

23. 1. 2013

V sredo, 23. januarja, bodo mnogi starši brez varstva za otroke
zaradi stavke javnega sektorja.
Ker stavko podpiramo oziroma podpiramo zahteve stavkajočih,
obenem pa razumemo stisko staršev,
ki nimajo na voljo drugega varstva,
v sredo ponujamo v elektrarni varstvo otrok.
V Staro mestno elektrarno – Elektro Ljubljana
lahko pripeljete otroke med 1. in 10. letom, med 8. in 16. uro.
Varovali jih bomo sodelavci Bunkerja in prostovoljci
(če še kdo lahko ponudi svoj čas za varstvo, naj se nam, prosimo, oglasi).
Otroci bodo imeli na voljo igralnico, varstvo in pijačo,
starše pa vabimo, da za otroke prinesejo tudi kaj dobrega za pod zob.
Prijave so obvezne, saj je število mest omejeno,
oglasite se nam na 01 231 44 92 ali info@ljudmila.org/~bunker/
do torka, 22. 1., do 16. ure.

Stavkajočim želimo izpolnitev njihovih zahtev,
vsem sodržavljanom pa sredo s čim manj nevšečnostmi!