Participativni proračun kot orodje urbane politike

Mreža za prostor ob podpori zavoda Bunker organizira seminar o participativnem proračunu. Gre za koncept upravljanja, ki prebivalce občine neposredno vključi v proces upravljanja z mestom. Prebivalci prek participativnega proračuna neposredno odločajo o razporejanju t. i. investicijskega dela javnih sredstev občine. Tovrstno javno upravljanje prinaša vrsto prednosti: ljudje lahko neposredno vplivajo na zadovoljevanje potreb lokalne skupnosti, v kateri živijo, zaradi povečane transparentnosti se poveča zaupanje prebivalcev v nosilce oblasti, poraba javnih sredstev postane učinkovitejša, povečajo pa se tudi samozavest in samozaupanje prebivalcev ter občutek za medsebojno solidarnost.

Urbane politike si v sodobnih demokratičnih družbah težko predstavljamo brez neposrednega sodelovanja prebivalcev pri načrtovanju razvoja mesta. To bolj ali manj velja tudi za Slovenijo, ki ima kljub nazadovanju v zadnjih letih že desetletja uzakonjeno vključevanje javnosti pri pripravi prostorskih načrtov. Še posebej je sodelovanje prebivalcev ključno v procesih urbane prenove ‘od spodaj’, kjer pobuda za izboljšanje življenjskega okolja v degradiranih urbanih območjih izhaja od samih prebivalcev.

Participativni proračun na lokalni ravni temelji na bolj ali manj istih izhodiščih kot participacija prebivalcev pri urejanju prostora. Lokalni prebivalci pač najbolje poznajo svojo sosesko, njeno uporabo in zlorabo, kakor tudi potrebe, želje in pričakovanja v zvezi s sosesko, ker so pač njeni najbolj pogosti uporabniki. Participativni proračun predstavlja priložnost, da se bolj participativna priprava prostorskih načrtov poveže s ključnim inštrumentom za njihovo izvajanje, torej proračunom, ter da se z javnimi sredstvi podpre procese urbane prenove ‘od spodaj’.

Kot kažejo desetletja izkušenj podobnih organizacijskih modelov iz tujine, se s pomočjo te vrste upravljanja izboljša socialni položaj v mestu, zmanjšajo se neenakosti v družbi, poveča se vključevanje ranljivih skupin, ljudje izražajo večje zaupanje v demokracijo, nenazadnje pa se mesto tudi hitreje gospodarsko razvija.

Neposredna vključitev v upravljanje mesta poteka na ravni sosesk, krajevnih skupnosti ali četrti, s pomočjo različnih metod neposrednega odločanja prebivalcev, kakršni so npr. zbori občank in občanov. Na ta način se ne izrazi le neposredna demokratična volja prebivalcev mesta, temveč se hkrati krepi tudi družbena odgovornost in aktivno družbeno udejstvovanje slehernega prebivalca v mestu.

V uvodu seminarja, ki je namenjen v prvi vrsti nevladnim organizacijam in neformalno organiziranim skupinam prebivalcev, bomo na kratko orisali kontekst urbanih politik in priložnosti participativnega proračuna v tem okviru. V osrednjem predavanju bo koncept participativnega proračuna, izbrane tuje primere ter možnosti za uvedbo v slovenskih občinah podrobneje predstavil Matic Primc iz Iniciative mestni zbor. Sledil bo pogovor, ki ga bo moderiral Marko Peterlin.

Dodatne informacije: www.ipop.si, ipop@ipop.si