Betontanc: NA TREH STRANEH NEBA

Foto: Simon Stojko Falk

Življenje je najboljše maščevanje
»In tiste dni bodo ljudje iskali smrt,
pa je ne bodo našli; in bodo želeli umreti,
a smrt bo bežala od njih.«
(Razodetje sv. Janeza ˞ 9,6)

Na pot smo šli počasi, previdno, z neko skromnostjo, skoraj previdnostjo, kot da bi bili vsi naši koraki, kretnje in pogledi enako pomembni, kot da bi bilo nujno tehtati, se stežka odločiti, šele potem stopiti, prepričani, da ljudje lahko potujemo iz mesta v mesto, iz dežele v deželo, nikoli pa ne moremo več nazaj v včerajšnji dan.

Besed nismo prodajali pod ceno, da bi ne ustvarjali praznega brnenja našega časa in v svojem molčanju smo si bali priznati, da se vrtimo v krogu in da naši koraki ne vodijo nikamor, razen k samemu sebi, kajti kako velika smejo biti Velika čustva v tistem trenutku, ko si izgubljen in hkrati prestrašen, da boš stopil na pobočje blaznosti in prebil ostanek bednega življenja v poslušanju hrupa, ki ga dela človek, ko ploska z eno roko? Ker če hoče pesniti o Velikih čustvih, je najbolje počakati, da minejo. Morda pride ta spokojni dan, ko zmoreš pregledati vso to patetiko in prešteti do pet, ne da bi se ustavil pri tri, ker bi ti lica zardela in dih pognal srce. Seveda pa si moral to patetiko nekoč nekje zapisati, drugače je izgubljena. Treba je predpisovati, kot to počnejo zdravniki, in pisati ter prepisovati. Šele potem nastane pesem, da iz labirinta ne moreš ubežati drugače kot z letenjem. Če letiš, pa imaš samo dve možnosti: ali boš padel ali pa boš kot Ikar letel preblizu sonca. Oboje je srečanje s smrtjo. Če si ta seveda želi srečanja s tabo … Mi smo ljudje, ki se jih celo smrt izogiba.

Za vsako generacijo je končni cilj nebo. Res pa je, da je več načinov, kako priti tja, in vsak si izbere svojega, po svoji pameti in predvsem po zemljevidu svojega srca!

Kolofon

Režija: Matjaž Pograjc
Igrajo: Alma Blagdanič, Igor Dragar, Janja Majzelj, Blažka Mueller, Ivan Peternelj, Branko Potočan, Matej Recer
Scenografija: Tomaž Štrucl
Kostumografija: Uroš Belantič
Oblikovanje svetlobe: Andrej Hajdinjak, Piškotdesign
Celostna podoba: Iztok Lovrič
Fotografija: Matej Trnkoczy
Produkcija: Gledališče Glej
Koprodukcija: Cankarjev dom
Predstavo sta omogočila: Ministrstvo za kulturo, Mestna občina Ljubljana
Pokrovitelja predstave: Ljubljanska banka,Tiskarna Ljubljana

Izvedbe

Premiera:
22. februar 1997, mednarodni festival SARAJEVSKA ZIMA, Sarajevo

Prihajajoče predstave: /

Pretekle ponovitve:
februar 1997, SARAJEVSKA ZIMA, Sarajevo
oktober 1997, BORŠTNIKOVO SREČANJE, Maribor
december 1997, HALLE AUX GRAINS, Blois
maj 1998, GRAND THEATRE, Groningen
julij 1998, DRODESERA FESTIVAL, Dro

Gledališki list

Gledališki list (pdf)

Video

Video: arhiv Bunker
Montaža: Gregor Gobec, Urška Boljkovac

Fotografije

Foto: Simon Stojko Falk