Daniil Harms, Barbara Novakovič: JELIZAVETA BAM

Po motivih Jelizavete Bam Daniila Harmsa
Jelizaveta Bam govori, odgovarja in ugovarja. Razlika ali zev odnosa med osebnim in predmetnim se udejanja skozi odvzemanje družbenega glasu. Ta korak sproži vdiranje ostalih oseb drame v ime protagonistke na svojevrsten način. Na eni strani preži zahteva po tem, da Jelizaveta končno odpre vrata sobe; na drugi strani ali medtem pa se vdiranje sočasno že odvija na nivoju govora oziroma emocij. Ivan Ivanovič: »Jelizaveta Ščurkovna, bom šel raje domov. Doma me čaka žena. Ima veliko otrok, Jelizaveta Ščurkovna. Oprostite za vse sitnosti. Ne pozabite me. Sem pač tak človek, da me vsi naganjajo. In zakaj neki? Sem kaj ukradel? Sploh ne! Jelizaveta Eduárdovna, poštenjak sem. Doma imam ženo. Žena ima veliko otrok. Otroci so pridni. Vsak drži med zobmi škatlico vžigalic. Zato mi, prosim, oprostite. Jelizaveta Mihájlovna, domov grem.«

Režija, scenografija: Barbara Novakovič
Prevod: Borut Kraševec
Performer: Barbara Novakovič
Zvočna podoba: Blaž Peršin
Kostumografija: Jelena Leskovar
Asistenka kostumografije: Maja Radišič
Oblikovanje luči: Miha Erman
Vodenje luči: Bor Pungerčič
Vodja projekta: Mojca Zupanič
Produkcija: Muzeum Ljubljana
Soprodukcija: Bunker, Ljubljana, Stara mestna elektrarna – Elektro Ljubljana