Branko Potočan: Ko sem se pogledala navzdol

Projekcija kratkega filma in plesni performans na svili.

Film nas popelje skozi delovni dan protagonistk, tovarniških delavk. Njihovo osnovno orodje za delo je telo, pripravljeno za izvajanje težkih fizičnih del. Vsak dan znova se odvija ista zgodba, isti obrazi, isti prostori in isto delo. Monotonost jih ubija in jih pušča same. Vse to jih utesnjuje in išče se rešilna bilka, izhod, pobeg …

Pot jih vodi navzgor, stran od teže in bremena, v prostore, kjer vladajo drugačni zakoni fizike. Odpravijo se v neznano, plešejo, plavajo in lebdijo v zraku. Delavsko okolje z industrijsko ikonografijo nam kaže težo napornega vsakdana, medtem ko nam dogajanje v zraku ponudi vpogled na drugo stran, lahkotno in breztežno. Eksperimentalni film se začne v zapuščeni stari kopalnici s skupinskimi tuši, kjer protagonistke končujejo delovni dan. V nekem trenutku se jim ta zavrti nazaj. Ko vstopajo v garderobo, se ne zavedajo, da današnji dan ne bo kot vsi drugi.

Artistke: Lucija Adamič, Nina Bučuk, Nina Grguraš, Kristina Martinc, Lana Mihelčič, Katja Pavlovič, Rebeka Vegelj
Režiser in koreograf: Branko Potočan
Scenaristi: Lucija Adamič, Nina Bučuk, Branko Potočan
Direktor fotografije: Darko Herič, ZFS
Montažerka: Nina Bučuk
Avtor glasbe: Dead tongues
Kostumograf: Leo Kulaš
Izvršna producentka: Nina Jeglič
Producent: Jani Sever
Produkcija: Sever&Sever
Vstop prost.
Informacije in rezervacije: info@ljudmila.org/~bunker/, 051 269 906