Produkcija
BETONTANC: WRESTLING DOSTOIEVSKY
Po motivih romana Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega Zločin in kazen.
ŽIVLJENJE JE NAJSLAJŠE MAŠČEVANJE
Je že tako, da je dvesto petdeset let psihološkega realizma vzpostavilo nekaj malone nedotakljivih meril:
- o vsakem junaku je treba postreči s kar največ podatki o zunanjosti, načinu govorjenja in vedenju,
- nujno je poznavanje junakove preteklosti, zakaj v njej tičijo vsi razlogi njegovega sedanjega ravnanja,
- junak mora biti popolnoma neodvisen, kar pomeni, da se mora avtor s svojim mnenjem vred povsem umakniti, da ne bi motil bralca oziroma gledalca, ki se želi prepustiti iluziji in sprejeti fikcijo kot dejanskost.
Vendar obstajajo avtorji, ki so prekršili to starozavezno pogodbo med romanom in bralcem. Kaj vemo o K.-jevem ali Švejkovem otroštvu? Musil, Broch in Gombrowicz se v svojih romanih povsem “neženirano” pojavljajo z lastnimi mnenji, kajti junak ni oponašalski ponaredek živega bitja, ampak je izmišljeno bitje, je eksperimentalni jaz.
Pa ne razumite me napak, še na misel mi ne pride, da bi se zmrdoval nad gledalcem in njegovo nič manj upravičeno, čeprav kot naivno željo, da bi potonil v domišljijski svet predstave in ga kdaj pa kdaj zamenjal z dejanskostjo. Vendar pa nisem prepričan, da je tehnika psihološkega realizma edini in nujni pripomoček za to. Zaradi pomanjkanja zgoraj naštetih informacij ne bo naš junak nič manj življenjski. Zakaj ustvariti življenjskega junaka pomeni seči do dna njegove eksistencialne problematike. To pa pomeni seči do dna tistih nekaj položajev, tistih nekaj motivov, tistih nekaj ključnih besed, iz katerih je zgneten; zato predstava ne preiskuje stvarnosti, temveč eksistenco. Eksistenca pa ni to, kar se je zgodilo, eksistenca je široko polje človekovih možnosti, vse tisto, kar bi človek utegnil postati, vse tisto, kar je sposoben biti, pa tega še sam ne ve. Zato je treba junaka in njegov svet razumeti kot možnost, kot svet, ki ni podoben nobeni znani resničnosti, je zgolj skrajna in nikoli uresničena možnost človeškega življenja.
m.
Režija: MATJAŽ POGRAJC
Kreacija in interpretacija: BETONTANC
wrestling Raskolnikov PRIMOŽ BEZJAK
wrestling Sonja DAŠA DOBERŠEK
wrestling Porfirij BRANKO JORDAN
wrestling Polja ANDREJA KOPAČ
wrestling Dunja IRENA KOVAČEVIĆ
wrestling Svidrigajlov BRANKO POTOČAN
Glasba: SILENCE (Boris Benko in Primož Hladnik)
Scenografija: SANDI MIKLUŽ in/and MATJAŽ POGRAJC
Dramaturgija: ŽELJKO HRS
Teorija: URŠA ZABUKOVEC
Kostumografija: MATEJA BENEDETTI
Oblikovanje luči:TOMAŽ ŠTRUCL
Oblikovanje zvoka: JURE VLAHOVIČ
Izvršni producent: IRA CECIĆ
Organizatorka gostovanj: MAJA VIŽIN
Fotografija: PRIMOŽ BIZJAK
Produkcija: BUNKER v sodelovanju s/in collaboration with Schauspielhaus
S pomočjo: KUD Opoka - Goriška Brda, L'animal a l'esquena, Centre de Creacio, Celra
|