Na podlagi 9. in 20. člena Zakona o društvih (Ur. list RS, št. 60/95 in 89/99) je konferenca Zveze radioamaterjev Slovenije na svoji seji v Bohinjski Bistrici 31. maja 2003 sprejela naslednji spremenjen in dopolnjen
STATUT ZVEZE RADIOAMATERJEV SLOVENIJE
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Zveza radioamaterjev Slovenije (v nadaljevanju: ZRS) je prostovoljna, samostojna, nepridobitna zveza radioamaterskih društev (v nadaljevanju: radioklubov), ustanovljena zaradi uresničevanja skupnih interesov povezovanja, razvijanja in izpopolnjevanja radioamaterskih dejavnosti. V skladu s predpisi ZRS izvaja dejavnost javnega interesa.
2. člen
Ime zveze je: Zveza radioamaterjev Slovenije (kratica: ZRS).
Sedež ZRS je v Ljubljani, Lepi pot 6. Območje njenega delovanja je Republika Slovenija.
3. člen
ZRS je pravna oseba zasebnega prava.
Zakoniti zastopnik ZRS je njen predsednik.
4. člen
ZRS ima svoj pečat okrogle oblike, premera 30mm, z napisom: Zveza radioamaterjev Slovenije, Ljubljana, in emblemom ZRS v sredini.
5. člen
Razpoznavni znak - emblem ZRS ima obliko romba zaobljenih vogalov in v razmerju diagonal 1:2,2. Podlaga romba je modre barve, konice romba pa so srebrne barve. V rombu so grafični simboli antene, tuljave in ozemljitve v srebrni barvi. V spodnjem delu romba je trak srebrne barve z napisom: ZRS, v modri barvi.
Zastava ZRS je svetlo modre barve z emblemom v zgornjem levem vogalu in z napisom “Zveza radioamaterjev Slovenije” v spodnjem delu. Emblem in napis sta temno modre barve, razmerje med širino in dolžino zastave pa je 2:3.
Emblem in zastavo ZRS lahko uporabljajo radioklubi, vendar morata biti usklajena z izvirnikom, ki se hrani na sedežu ZRS.
6. člen
Delo ZRS in njenih organov je javno in temelji na načelih demokratičnosti in humanosti. Širšo javnost ZRS obvešča o svojem delu tako, da so seje organov ZRS javne, da organizira okrogle mize, tiskovne konference ter da na svoje seje vabi predstavnike zainteresiranih ustanov in organizacij in predstavnike javnih medijev. Radioklubi imajo pravico do vpogleda v vso dokumentacijo ZRS.
Za javnost dela je odgovoren predsednik ZRS.
7. člen
ZRS je prostovoljni član Mednarodne radioamaterske zveze IARU. ZRS se lahko včlani tudi v druge organizacije, katerih namen je širjenje tehnične kulture.
II. NAMEN IN CILJI ZRS
8. člen
Namen ZRS je povezovanje radioklubov, ki želijo skupno razvijati in izpopolnjevati radioamaterske dejavnosti.
Glavni cilji in naloge ZRS so:
* skrb za razvoj radioamaterstva na območju Republike Slovenije in popularizacija tehnične kulture na področju elektronike in telekomunikacij v teoriji in praksi,
* vzgoja in izobraževanje članstva na področju elektronike in telekomunikacij, razvijanje in vzpodbujanje veselja do konstruktorstva, dela na radioamaterskih postajah, uporabe in razvoja digitalnega prenosa podatkov, amaterskega radiogoniometriranja in drugih radioamaterskih dejavnosti,
* zastopanje in varovanje skupnih interesov radioamaterjev v odnosu do države in njenih institucij ter drugih organov in organizacij,
* zastopanje radioamaterjev Slovenije v mednarodnih radioamaterskih organizacijah,
* organiziran razvoj in vzdrževanje radioamaterskih tehničnih sistemov (packet radio, repetitorji, radijski svetilniki, idr.),
* sodelovanje v humanitarnih in patriotskih akcijah ter nalogah ob naravnih ali drugih nesrečah in nevarnostih,
* opravljanje administrativno-tehničnih in strokovnih zadev za organizacijo radioamaterskih izpitov in pridobivanje dovoljenj za uporabo amaterskih radijskih postaj,
* opravljanje strokovnih administrativno-finančnih opravil za zbiranje letne članarine in drugih dogovorjenih prispevkov,
* opravljanje strokovno-tehničnih in administrativnih opravil za potrebe organov ZRS in strokovnih komisij,
* organizacija QSL biroja za radioklube in njihove člane (servis za izmenjavo OSL kartic - potrdil za radijske zveze),
* izdajateljska dejavnost (izdajanje glasila in drugih publikacij s področja delovanja ZRS v skladu z veljavnimi predpisi),
* organizacija radioamaterskih tekmovanj ter izbor in priprava nacionalnih selekcij za mednarodna tekmovanja,
* zastopanje radioamaterjev Slovenije na raznih mednarodnih srečanjih in manifestacijah,
* izdajanje radioamaterskih diplom,
* podeljevanje nagrad in priznanj,
* organizacija družabnih srečanj in drugih radioamaterskih manifestacij,
* opravljanje drugih nalog, povezanih z dejavnostjo ZRS, za katere se radioklubi dogovorijo na letni konferenci ZRS.
9. člen
ZRS uresničuje skupne cilje in naloge z organizacijo dela in akcij, ki so v interesu članstva in prispevajo k organizacijskem in tehničnem napredku ZRS:
* z enotnim nastopanjem pri uveljavljanju pravic radioamaterjev v pravnem sistemu države v skladu s priporočili Mednarodne radioamaterske zveze - IARU,
* z razvijanjem sodobnih oblik in metod dela v konstruktorskih, radiogoniometrijskih, operaterskih, digitalno komunikacijskih in drugih radioamaterskih dejavnostih,
* s širjenjem in popularizacijo radioamaterstva prek sredstev javnega obveščanja,
* s prirejanjem strokovnih seminarjev in drugih oblik izpopolnjevanja, vzgoje in izobraževanja članstva,
* z organizacijo domačih in mednarodnih radioamaterskih tekmovanj, razstav, srečanj in drugih radioamaterskih prireditev,
* z organizirano pripravo, izdelavo in nabavo učnih in drugih pripomočkov, opreme in tehničnih sredstev za potrebe ZRS in radioklubov,
* z razvijanjem in vzdrževanjem radioamaterskih tehničnih sistemov (packet radio, repetitorji, radijski svetilniki idr.) in njihovim vključevanjem v mednarodne sisteme,
* z vodenjem evidenc, preizkusi in stalno pripravljenostjo tehničnih sredstev in kadrov ter organiziranjem omrežja radijskih zvez ob naravnih ali drugih nesrečah in nevarnostih,
* z urejanjem strokovnih, administrativnih in pravnih zadev pri opravljanju izpitov za amaterske operaterje in pridobivanju dovoljenj za uporabo amaterskih radijskih postaj in drugih dovoljenj za potrebe radioklubov,
* z organizacijo QSL biroja ZRS, * z izdajanjem skupnega glasila in drugih publikacij s področja delovanja ZRS,
* z izdajanjem radioamaterskih diplom domačim in tujim radioamaterjem,
* z zagotavljanjem sodelovanja ekip ZRS na mednarodnih radioamaterskih tekmovanjih, srečanjih in manifestacijah,
* s podeljevanjem nagrad in priznanj radioklubom ter drugim za aktivno delo in zasluge pri razvoju radioamaterske dejavnosti,
* z nudenjem pomoči pri ustanavljanju in delovanju radioamaterskih društev,
* s sodelovanjem z gospodarskimi in drugimi organizacijami, predvsem s področja telekomunikacij, radia in elektrotehnike,
* z aktivnostmi, ki zagotavljajo mednarodno povezovanje in promocijo radioamaterske organizacije in Republike Slovenije.
III. ČLANSTVO
10. člen
ZRS sestavljajo radioamaterska društva - radioklubi z območja Republike Slovenije, ki se s pristopno pogodbo vključijo v ZRS zaradi uresničevanja skupnih ciljev in nalog.
Član ZRS lahko postane radioklub s sedežem na območju Republike Slovenije, ki na podlagi svojih pravil in tega statuta uresničuje program ZRS, sprejema statut ZRS ter z odločitvijo najvišjega organa radiokluba pristopi v članstvo ZRS.
Vključitev potrdi s svojim ugotovitvenim sklepom upravni odbor ZRS na prvi seji po prejemu sklepa o vključitvi ter podpiše z radioklubom pristopno pogodbo.
11. člen
Članstvo v ZRS preneha na podlagi sklepa najvišjega organa radiokluba o izstopu iz ZRS, z izključitvijo radiokluba iz ZRS na podlagi pravnomočnega sklepa disciplinske komisije ZRS ali s prenehanjem delovanja radiokluba.
Ob prenehanju članstva v ZRS radioklub ne more imeti nobenega zahtevka do premoženja ZRS, razen v primerih, če je radioklub odstopil ZRS v uporabo lastna materialna sredstva po posebni pogodbi.
IV. PRAVICE IN DOLŽNOSTI RADIOKLUBOV
12. člen
Pravice radioklubov so:
* da njihovi predstavniki volijo in so izvoljeni v organe ZRS,
* da sodelujejo pri sprejemanju in uresničevanju programov dela ZRS ter soodločajo v organih ZRS,
* da uporabljajo skupne radioamaterske tehnične sisteme in druga tehnična sredstva ZRS,
* da koristijo usluge in pomoč strokovne službe in QSL biroja ZRS ter ostale ugodnosti,
* da sodelujejo v tekmovanjih in drugih aktivnostih, ki jih organizira ZRS,
* da uporabljajo skupne dosežke in rezultate delovanja ZRS pri svojem delu,
* da uporabljajo simbole ZRS,
* da prejemajo priznanja in nagrade za svoje delo,
* da imajo pravico vpogleda v poslovanje ZRS.
Dolžnosti radioklubov so:
* da spoštujejo statut ZRS in druge akte ter sklepe organov ZRS,
* da aktivno sodelujejo in s svojim delom prispevajo k uresničevanju ciljev in nalog ZRS,
* da zagotavljajo redno izpolnjevanje obveznosti do ZRS,
* da varujejo ugled ZRS.
V. VOLITVE IN ORGANI ZRS
13. člen
Priprave na volitve v organe ZRS vodi upravni odbor ZRS, ki izvede postopek evidentiranja možnih kandidatov za organe ZRS, ki jih voli konferenca ZRS.
Volitve na konferenci so praviloma tajne, razen če dvotretjinska večina navzočih predstavnikov radioklubov ne sklene drugače. Glasovanje v organih ZRS je praviloma javno, razen če dvotretjinska večina navzočih predstavnikov radioklubov ne odloči drugače.
14. člen
Organi ZRS so:
* konferenca ZRS,
* upravni odbor ZRS,
* nadzorni odbor ZRS,
* disciplinska komisija ZRS.
Mandat članov upravnega odbora ZRS, nadzornega odbora ZRS in disciplinske komisije ZRS, predsednika in podpredsednikov ZRS je štiri leta in so lahko ponovno izvoljeni. Člani organov ZRS so za svoje delo odgovorni konferenci ZRS.
KONFERENCA ZRS
15. člen
Konferenca ZRS je najvišji organ upravljanja ZRS. Sestavljajo jo predstavniki radioklubov, člani upravnega odbora ZRS in nadzornega odbora ZRS. Vsak član konference ima na seji konference en glas.
Radioklub, ki do zasedanja konference ZRS ne poravna vseh obveznosti, na konferenci nima pravice glasovanja.
16. člen
Konferenca ZRS je lahko redna ali izredna. Redno konferenco sklicuje upravni odbor ZRS. Sestaja se vsako leto, vsako četrto leto pa je hkrati volilna konferenca.
Na zahtevo upravnega odbora, nadzornega odbora ali več kot tretjine radioklubov se lahko skliče izredna konferenca ZRS. Če upravni odbor ne skliče izredne konference v roku dveh mesecev po prejemu zahteve, jo skliče tisti, ki je sklic zahteval. Sklicatelj izredne konference mora predložiti dnevni red z ustreznimi gradivi, ki jih predloži kdor zahteva sklic. Dvomesečni rok teče od dne, ko je bilo gradivo predloženo. Izredna konferenca obravnava le problematiko, zaradi katere je bila seja sklicana. Za sklepčnost in veljavnost sklepov veljajo pravila rednega sklica.
17. člen
Delo konference ZRS je javno in poteka po poslovniku konference.
Sejo konference vodi delovno predsedstvo, ki ga na predlog predsednika ZRS izvolijo prisotni člani konference. Konferenca je sklepčna, če na njej sodeluje več kot polovica članov konference.
Če ni sklepčnosti konference po določilu iz prejšnjega odstavka tega člena, po preteku 30 minut konferenca nadaljuje z delom in veljavno sprejema odločitve, če je ugotovljena prisotnost več kot tretjine članov konference.
18. člen
Konferenca sprejema odločitve z glasovanjem z navadno večino, finančni načrt ZRS, statut ZRS in njegove spremembe ali dopolnitve pa sprejema z dvotretjinsko večino. Sklep o prenehanju ZRS konferenca sprejema s soglasjem.
19. člen
Konferenca ZRS:
* sklepa o dnevnem redu,
* razpravlja in sklepa o realizaciji sklepov ter delovnih programov in o poročilu o gospodarjenju s sredstvi v preteklem obdobju,
* obravnava in sprejema letni delovni program ZRS,
* potrjuje letni zaključni račun in letni finančni načrt ZRS,
* sprejema smernice razvoja ZRS za daljše obdobje,
* sprejema pravilnike o nagradah in priznanjih ZRS,
* sprejema in spreminja statut, poslovnik in druge akte, ki so v njeni pristojnosti,
* voli in razrešuje predsednika in podpredsednike ZRS, člane upravnega in nadzornega odbora ter disciplinske komisije ZRS,
* imenuje častnega predsednika ZRS,
* odloča o pritožbah zoper sklepe organov ZRS,
* odloča o včlanjevanju in izstopu iz drugih organizacij,
* odloča o prenehanju ZRS.
UPRAVNI ODBOR ZRS
20. člen
Upravni odbor ZRS je upravno-izvršilni organ konference ZRS, ki izvršuje sklepe konference in vodi delo ZRS med dvema konferencama. Upravni odbor šteje enajst članov. Sestavljajo ga predsednik ZRS, ki je istočasno tudi predsednik upravnega odbora, trije podpredsedniki ZRS, ki so istočasno tudi podpredsedniki upravnega odbora, in sedem članov.
Kandidat za predsednika ZRS predlaga konferenci ZRS kandidate za podpredsednike ZRS in člane upravnega odbora ZRS, pri čemer zagotavlja njihovo programsko in strokovno usmeritev. Mandat članov upravnega odbora je štiri leta in so lahko ponovno izvoljeni.
Upravni odbor se sestaja po potrebi, najmanj pa trikrat letno. Upravni odbor je sklepčen, če je na seji prisotnih več kot polovica članov. Sklepi se sprejemajo z navadno večino.
Upravni odbor je za svoje delo odgovoren konferenci ZRS.
21. člen
Upravni odbor ZRS opravlja naslednje naloge:
* opravlja naloge skupnega pomena za delovanje ZRS,
* vodi in koordinira delo med zasedanji konference ZRS,
* izvaja programe, sklepe in stališča, ki jih sprejme konferenca ZRS,
* sklicuje konferenco ZRS in pripravlja delovne programe, finančne načrte in zaključne račune ZRS ter druga gradiva za zasedanje konference ZRS,
* skrbi za finančno in materialno poslovanje ter upravlja premoženje ZRS v skladu z veljavnimi predpisi ter finančnim in delovnim načrtom ZRS,
* organizira strokovno službo in ureja delovna razmerja z zaposlenimi ter dolžnosti in pravice iz teh razmerij v skladu z veljavnimi predpisi ter delovnim in finančnim načrtom ZRS,
* določa globalno uredniško politiko, imenuje uredniški odbor, glavnega in odgovornega urednika glasila ZRS ter določa njihove delokroge in odgovornosti,
* določa pravila za radioamaterska tekmovanja, ki jih organizira ZRS,
* določa pogoje za radioamaterske diplome, ki jih izdaja ZRS,
* imenuje strokovno službo ZRS v skladu s potrebami in veljavno zakonodajo ter internimi akti,
* imenuje managerje za posamezne radioamaterske dejavnosti in strokovna delovna telesa ter določa njihove delokroge in odgovornosti,
* imenuje odgovorno osebo za koordinacijo z IARU
* pripravlja predloge temeljnih in drugih aktov, ki jih sprejema konferenca ZRS,
* podeljuje priznanja in nagrade, za katere je pristojen,
* opravlja vse druge naloge, ki po svoji naravi sodijo v njegovo pristojnost.
PREDSEDNIK ZRS
22. člen
Predsednik ZRS je zakoniti zastopnik ZRS in opravlja zlasti naslednje naloge:
- predseduje ZRS in upravnemu odboru ZRS,
- predstavlja ZRS v javnosti,
- sklicuje in vodi upravni odbor ZRS,
- je odgovoren za uresničevanje sprejetega programa ZRS,
- opravlja druge naloge na osnovni pooblastil konference in organov ter pravil o delovanju ZRS.
Za svoje delo je odgovoren konferenci, ki ga voli in razrešuje vsaka štiri leta in je lahko ponovno izvoljen.
Predsednik lahko za čas odsotnosti pooblasti enega od podpredsednikov ZRS, da ga nadomešča. Prav tako lahko prenese del svojih nalog na posameznega podpredsednika ZRS, člana upravnega odbora ZRS ali člana strokovne službe ZRS.
Predsednik ZRS zagotavlja zakonitost dela konference in upravnega odbora ZRS ter ima pravico zadržati sklepe, ki so v nasprotju z veljavno zakonodajo in temeljnimi akti ZRS.
NADZORNI ODBOR
23. člen
Nadzorni odbor ZRS je njen kontrolni organ. Spremlja in nadzoruje delo organov in funkcionarjev ZRS in ugotavlja, če delujejo v skladu s predpisi, statutom ZRS, programom in finančnim načrtom ZRS ter sklepi in priporočili konference ZRS. Nadzoruje tudi finančno in materialno poslovanje ZRS. O svojih ugotovitvah poroča enkrat letno konferenci ZRS.
V primeru, če nadzorni odbor oceni, da je dejanje posameznega organa ZRS v nasprotju s pravnim redom ali akti ZRS, lahko z začasno odredbo zadrži njihovo izvajanje do dokončne odločitve na konferenci ZRS.
Nadzorni odbor izvoli konferenca izmed svojih članov za dobo štirih let in so lahko ponovno izvoljeni. Nadzorni odbor šteje pet članov. Delo nadzornega odbora ZRS sklicuje in vodi predsednik. Seje so sklepčne, če je prisotna večina članov. Sklepi se sprejemajo z večino prisotnih članov.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti hkrati tudi člani drugih organov ZRS.
DISCIPLINSKA KOMISIJA ZRS
24. člen
Disciplinska komisija ZRS ima pet članov. Izvoli in razreši jo konferenca ZRS, kateri je tudi odgovorna za svoje delo. Mandat članov disciplinske komisije je štiri leta in so lahko ponovno izvoljeni.
Delo disciplinske komisije vodi njen predsednik. Disciplinska komisija obravnava kršitve radioklubov, organov in funkcionarjev ter delavcev strokovne službe ZRS v skladu z internimi akti ZRS in veljavnimi predpisi.
25. člen
Kršitve, ki jih obravnava disciplinska komisija ZRS, so:
* nespoštovanje statuta ZRS ali drugih aktov ZRS, * neizpolnjevanje ali nespoštovanje sklepov organov ZRS,
* dejanja, ki rušijo ugled ZRS.
26. člen
Disciplinska komisija ZRS vodi postopek in izreka disciplinske ukrepe v skladu z disciplinskim pravilnikom. Na podlagi končanega dokaznega postopka lahko glede na težo in posledice ter olajševalne okoliščine izreče enega od naslednjih ukrepov:
* opomin,
* javni opomin,
* sklep o izključitvi iz ZRS.
O izrečenem ukrepu zoper radioklub in člane organov ZRS izda disciplinska komisija pisni sklep, zoper katerega ima prizadeti možnost pritožbe konferenci ZRS.
Delavcem strokovne službe ZRS se lahko izrečejo ukrepi v skladu s Pravilnikom o delovnih razmerjih oziroma internim aktom, ki ureja disciplinsko odgovornost.
27. člen
V primeru spora med dvema ali več radioklubi, ki ga niso sposobni sami razrešiti, se lahko prostovoljno odločijo, da o sporu odloči častno razsodišče.
Častno razsodišče deluje po načelih arbitraže. Vsaka sporna stranka predlaga enega člana častnega razsodišča, ki pa ne more biti njen član, enega člana pa predlaga upravni odbor ZRS iz vrst nepristranskih in neprizadetih članov. Razsodba častnega razsodišča je za vse udeležence v sporu dokončna.
VI. STROKOVNA SLUŽBA ZRS
28. člen
Za opravljanje strokovnih, organizacijskih, finančnih in administrativno-tehničnih nalog ima ZRS strokovno službo.
Strokovno službo ZRS sestavljajo :
- sekretar ZRS, ki skrbi za vsa strokovno organizacijska, koordinacijska in druga tehnična dela znotraj organov ZRS v skladu z internimi akti ter veljavnimi predpisi,
- drugi delavci v skladu s potrebami in
- druge organizacije na podlagi sklenjenih pogodb za opravljanje določenih administrativno-tehničnih ter drugih del in nalog.
Delavci strokovne službe ZRS in upravni odbor ZRS uredijo vsa potrebna razmerja v skladu z veljavnimi predpisi s področja delovnega prava.
Sredstva za delovanje strokovne službe se zagotavlja na podlagi vsakoletnega finančnega načrta in delovnega programa ZRS.
Obseg potrebnih ali drugih dodatnih del strokovne službe ZRS določi tudi upravni odbor ZRS.
Strokovna služba je za svoje delo odgovorna upravnemu odboru ZRS.
VII. FINANČNO IN MATERIALNO POSLOVANJE
29. člen
Finančno in materialno poslovanje ZRS vodi strokovna služba ZRS v skladu s pravilnikom o finančnem in materialnem poslovanju, v katerem ZRS opredeli način vodenja in izkazovanja podatkov o finančno materialnem poslovanju ZRS, ki mora biti v skladu z računovodskimi standardi in drugimi predpisi.
ZRS ima svoj poslovni račun pri poslovni banki.
30. člen
Dohodki ZRS so:
- članarina,
- sredstva iz naslova materialnih pravic in dejavnosti,
- sredstva, pridobljena z organizacijo prireditev in izobraževalnih oblik,
- sredstva, pridobljena iz proračuna države in proračunov lokalnih skupnosti,
- sredstva, pridobljena s kandidiranjem na domačih in mednarodnih razpisih in natečajih,
- darila, volila in prispevki posameznikov, organizacij in donatorjev,
- drugi prihodki.
Če ZRS pri opravljanju svoje dejavnosti oziroma neposrednem opravljanju nepridobitne dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora porabiti za izvajanje dejavnosti, za katero je bila ustanovljena.
31. člen
ZRS razpolaga s finančnimi sredstvi v skladu s programom dela in finančnim načrtom, ki ju sprejme konferenca ZRS. Vsako leto konferenca ZRS obravnava in sprejema finančno poročilo - zaključni račun ZRS.
32. člen
Finančno in materialno poslovanje ZRS je javno. Vsak radioklub ima pravico vpogleda v finančno in materialno poslovanje ZRS.
Finančne in materialne listine podpisuje predsednik in s strani upravnega odbora pooblaščene osebe.
Finančno in materialno poslovanje mora biti v skladu z veljavnimi predpisi s tega področja oziroma mora biti vodeno v skladu z računovodskimi standardi za društva in s Pravilnikom o finančno-materialnem poslovanju, ki določa tudi način izkazovanja podatkov.
VIII. PRENEHANJE ZRS
33. člen
ZRS preneha obstajati:
- na podlagi prostovoljnega razida po sklepu konference ZRS o prenehanju dela ZRS,
- če se zmanjša število v ZRS vključenih članov pod dva,
- po samem zakonu.
Ob prenehanju ZRS preide njeno premoženje na radioklube po enakih deležih, razen če konferenca ZRS ne odloči drugače.
Ostanek javnih sredstev na računu ZRS se vrne proračunu, iz katerega izvirajo.
IX. NAČIN SPREJEMANJA SPREMEMB STATUTA ZRS
34. člen
Spremembe in dopolnitve statuta ZRS se sprejemajo po enakem postopku kot sam statut.
Upravni odbor ZRS mora po končanem postopku obvestiti pristojni registracijski organ o spremembah in dopolnilih.
X. KONČNE DOLOČBE
35. člen
Vsi akti ZRS morajo biti usklajeni ali sprejeti v skladu s spremembami statuta ZRS v roku enega leta od dneva uveljavitve statuta ZRS.
Upravni odbor ZRS lahko izpelje postopek zaščite imena in celostne podobe organizacije.
36. člen
Statut ZRS je na svoji seji sprejela 31. konferenca ZRS, 31. maja 2003, v Bohinjski Bistrici, in začne veljati takoj, ZRS pa prične delovati v skladu s statutom ZRS z dnem, ko bo pristojni organ ugotovil, da je statut v skladu z Zakonom o društvih.
Z dnem uveljavitve tega statuta se preneha uporabljati Statut ZRS, ki ga je sprejela konferenca ZRS na Vogrskem pri Novi Gorici, 19. aprila 1997.
V Bohinjski Bistrici, 31. maja 2003
Predsednik ZRS
Rudi Bregar, S51BR
Statut ZRS je registriran pri Upravni enoti Ljubljana, Sektor za upravne notranje zadeve, Oddelek za javni red, Ljubljana – odločba številka 2/05-06-02002-266/2003-7, izdana 11. septembra 2003.
